Jedro

V obravnavani zadevi je bil postopek prekinjen z dnem začetka stečajnega postopka nad toženo stranko. Na podlagi člena 208/1 ZPP se prekinjeni postopek lahko nadaljuje z dnem, ko je sklep o nadaljevanju postopka vročen stečajni upraviteljici tožene stranke (za poziv sodišča stečajni upraviteljici, naj prevzame postopek, je mogoče po uveljavljani sodni praski šteti tudi vročitev sklepa o nadaljevanju postopka) in ne že z dnem, ko sodišče izda sklep o nadaljevanju postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sklepa (II. točka izreka) spremeni tako, da se postopek nadaljuje z dnem vročitve sklepa o nadaljevanju postopka stečajni upraviteljici tožene stranke.

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka izpodbijanega sklepa, ki ni pod pritožbo, postopek zaradi stečaja nad toženo stranko z dnem 14. 11. 2014 prekinilo. V II. točki izreka je postopek nadaljevalo z dnem 25. 11. 2014. Zoper II. točko izreka navedenega sklepa se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka in predlaga pritožbenemu sodišču, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijani del sklepa spremeni tako, da stečajno upraviteljico pozove, da prevzame postopek na strani tožene stranke in da se postopek nadaljuje z dnem vročitve tega sklepa - poziva na prevzem postopka stečajni upraviteljici tožene stranke. Podredno pa predlaga razveljavitev izpodbijanega dela sklepa in v tem obsegu vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Iz podatkov spisa izhaja, da je tožnik v tem individualnem delovnem sporu vtoževal ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, postavil pa je tudi reintegracijski in opisni reparacijski zahtevek. Po vročitvi njegove tožbe toženi stranki v odgovor je bil nad toženo stranko začet stečajni postopek. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje na podlagi 205. člena ZPP s sklepom z dne 25. 11. 2014 utemeljeno prekinilo postopek v tem individualnem delovnem sporu z dnem 14. 11. 2014, to je z dnem začetka stečajnega postopka nad toženo stranko (sklep Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. St 2797/2013 z dne 14. 11. 2014). Prekinjeni postopek pa je sodišče prve stopnje nadaljevalo z dnem 25. 11. 2014, ko je izdalo sklep o nadaljevanju tega postopka.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka v pritožbi zoper del sklepa, ki se nanaša na nadaljevanje prekinjenega postopka, pravilno opozarja na to, da se lahko na podlagi člena 208/1 ZPP prekinjeni postopek nadaljuje šele z dnem, ko je sklep o nadaljevanju postopka vročen stečajni upraviteljici tožene stranke (za poziv sodišča stečajni upraviteljici, naj prevzame postopek, je mogoče po uveljavljani sodni praksi šteti tudi vročitev sklepa o nadaljevanju postopka - na primer sklep Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 403/2010 z dne 17. 11. 2011), ne pa že z dnem, ko sodišče izda sklep o nadaljevanju postopka.

Iz tega razloga je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijani del sklepa, upoštevaje stanje spisa na dan izdaje prvostopenjskega sklepa in v obsegu, kot ga pritožba izpodbija, spremenilo in skladno s pritožbenim predlogom odločilo, da se postopek v tem individualnem delovnem sporu nadaljuje z dnem vročitve sklepa o nadaljevanju prekinjenega postopka stečajni upraviteljici oziroma njenemu pooblaščencu (3. točka 365. člena ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 165. členu ZPP in petem odstavku 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.), ki določa, da krije delodajalec svoje stroške postopka v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, ne glede na izid postopka (razen, če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice).