Jedro

Zakonodajalec je z ureditvijo v 11. členu ZST-1 omogočil, da se stranko oprosti plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo družinski člani, pri čemer mora stranka oprostitev predlagati in predlogu priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov (drugi odstavek 12. člena ZST-1). V obravnavanem primeru dolžnik ni ravnal skladno s pozivom sodišča in ni predložil izjave o premoženjskem stanju, ter je sodišče njegov predlog kot nepopoln zavrglo. V posledici te neaktivnosti dolžnika je za dolžnika ostala taksna obveznost v veljavi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče je odločilo, da se pritožba dolžnika, vložena 30. 11. 2015, zoper sklep z dne 27. 10. 2015, s katerim je ugovor štelo za umaknjen, šteje za umaknjeno. Odločitev je oprlo na peti odstavek 29.b člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in jo utemeljilo z obrazložitvijo, da dolžnik ni plačal sodne takse za pritožbo in da je dolžnikov predlog za oprostitev sodne takse pravnomočno zavrglo.

2. Proti temu sklepu se dolžnik pravočasno pritožuje. Graja odločitev o zavrnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse. Sodišče ga je namreč v najmanj desetih drugih sporih oprostilo plačila le-te. Poudarja, da nima sredstev za preživljanje in predlaga razveljavitev sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Plačilo sodne takse je v izvršilnem postopku procesna predpostavka za obravnavo pritožbe (8. člen Zakona o sodnih taksah - v nadaljevanju ZST-1 in prvi odstavek 29.b člena ZIZ). Če ta ni plačana ob vložitvi pritožbe in tudi ne v roku določenem v plačilnem nalogu, s katerim sodišče stranko pozove na plačilo ter niso podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena (peti odstavek 29.b člena ZIZ).

5. V obravnavanem primeru je sodišče dolžnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrglo s sklepom z dne 10. 2. 2016. Odločitev je že postala pravnomočna (dne 8. 3. 2016), zato je pritožnik z grajo te odločitve prekludiran. Pravnomočna odločitev namreč zavezuje stranko in sodišče ter se z rednimi pravnimi sredstvi ne more več izpodbijati.

6. Ker pogoji za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo niso podani, saj je bil dolžnikov predlog s sklepom z dne 10. 2. 2016 pravnomočno zavržen, prav tako je iz podatkov spisa razvidno, da dolžnik sodne takse ni plačal ob vložitvi pritožbe in ne v roku iz plačilnega naloga z dne 15. 4. 2016, dolžnik nasprotnega tudi ne trdi, je sodišče prve stopnje skladno s petim odstavkom 29.b člena ZIZ dolžnikovo pritožbo pravilno štelo za umaknjeno.

7. Kot že obrazloženo, bi moral dolžnik nestrinjanje s sodno odločitvijo o zavrženju njegovega predloga za oprostitev plačila sodne takse uveljavljati v pritožbi zoper ta sklep. Z iztekom roka za pritožbo je nastopila pravnomočnost in takšna odločitev dolžnika, kot tudi sodišče zavezuje.

8. Neutemeljeno dolžnik v pritožbi tudi izpostavlja, da je bil oproščen v več drugih zadevah. Na podlagi drugega odstavka 13. člena ZST-1 sklep o oprostitvi plačila sodnih taks velja samo v postopku, za katerega je bil sklep izdan. Sklepi o oprostitvi plačila sodnih taks v drugih postopkih na ta sodni postopek tako ne vplivajo in nimajo učinka.

9. Zavrniti je smiselne pritožbene očitke o kršitvi pravice do sodnega varstva iz razloga, ker dolžnik finančno ni zmožen plačila sodnih taks. Zakonodajalec je z ureditvijo v 11. členu ZST-1 omogočil, da se stranko oprosti plačila taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali se preživljajo družinski člani, pri čemer mora stranka oprostitev predlagati in predlogu priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov (drugi odstavek 12. člena ZST-1, Ur. l. RS, št. 37/2008, 97/2010, 63/2013). V obravnavanem primeru dolžnik ni ravnal skladno s pozivom sodišča in ni predložil izjave o premoženjskem stanju, ter je sodišče njegov predlog kot nepopoln zavrglo (sklep z dne 10. 2. 2016). V posledici te neaktivnosti dolžnika je za dolžnika ostala taksna obveznost v veljavi. Ker je ni izpolnil, je sodišče prve stopnje utemeljeno odločilo, kot izhaja iz izreka prvostopenjskega izreka.

10. Iz navedenih razlogov pritožba ni utemeljena. Ker tudi niso podane kršitve, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih dolžnik ni zaznamoval (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).