Jedro

Izvedensko delo, ki ga sestavi izvedenec, ki ga je najela stranka sama, je potrebno sprejeti le kot navedbo stranke, če pa se obe stranki strinjata, se takšno mnenje lahko prebere in velja le kot listinski dokaz, ne pa kot dokaz z izvedencem. Zoper dokaz z izvedencem, ki ga je postavilo sodišče in je izpostavljen prosti presoji sodišča kot vsak dokaz (8. čl. ZPP), pa je po splošnih načelih mogoč nasprotni dokaz, bodisi zopet z izvedencem (ob pogojih iz tretjega odst. 261. člena ZPP) bodisi z drugim dokazom. Če bodo med strankama še naprej za rešitev te zadeve odločilna dejstva sporna, bo moralo sodišče napotiti dolžnika na pravdo in izvršilni postopek za ta čas prekiniti.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Prvo sodišče je z izpodbijano odločbo sklenilo, da je dolžnikov ugovor utemeljen in ugotovilo, da je upnikova terjatev prenehala in da se izvršilni postopek ustavi. Ugotovilo je s pomočjo izvedenca, ki ga je angažiral dolžnik, in izvedenca, ki ga je postavilo sodišče, da je dolžnik zgradil škarpo skladno z normativi, ki jih predvideva izvršilni naslov, in da bo škarpa uspešno preprečevala rušenje zemlje na cesto.

Upnik izpodbija ta sklep iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi kršitve določb postopka, zaradi česar predlaga spremembo sklepa tako, da bo ugovor zavrnjen, podrejeno pa predlaga njegovo razveljavitev. Sodišču očita, da je svojo odločitev oprlo na mnenje izvedenca ing. A. Ž., ki ga je naročil tožnik, z njegovim mnenjem pa upnik ni bil seznanjen. Gre za bistveno kršitev določb postopka. Sodišče je samo sklenilo postaviti novega izvedenca, pa je ta dokaz opustilo. Opozarja na strmino terena in na nezadostnost vzpostavljene škarpe ter na to, da izvršilni naslov meri na preprečitev rušenja zemlje.

Pritožba je utemeljena.

Kar zadeva izvedensko delo, je potrebno uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku, ki urejajo dokazni postopek z izvedenci (250. in naslednji členi ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP). Izvedensko delo opravijo izvedenci, ki jih določi sodišče (prvi odst. 251. člena ZPP). Zato je potrebno izvedensko delo, ki ga sestavi izvedenec, ki ga je najela stranka sama, je potrebno sprejeti le kot navedbo stranke, če pa se obe stranki strinjata, se takšno mnenje lahko prebere in velja le kot listinski dokaz, ne pa kot dokaz z izvedencem. Zoper dokaz z izvedencem, ki ga je postavilo sodišče in je izpostavljen prosti presoji sodišča kot vsak dokaz (8. čl. ZPP), pa je po splošnih načelih mogoč nasprotni dokaz, bodisi zopet z izvedencem (ob pogojih iz tretjega odst. 261. člena ZPP) bodisi z drugim dokazom. Ko je sodišče v tej zadevi že postavilo izvedenca, ki je izdelal izvedensko mnenje in če je sodišče potem menilo, da to mnenje ni dovolj popolno, bi pač moralo pozvati izvedenca, da ga dopolni, če pa je menilo, da izvedenec ne more odgovoriti na vsa vprašanja, bi moralo postaviti novega, ne pa svoje odločitve opreti domala izključno na mnenje izvedenca, ki ga je angažirala samo ena stranka in pri tem niti seznanilo z njim nasprotne stranke in ji ob tem dalo možnosti, da se izreče o njem. Takšno ravnanje pomeni kršitev postopka, ki utegne vplivati na zakonitost in pravilnost sodne odločbe (prvi odst. 354. člena ZPP).

Sodišče je zato pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pri tem opozarja, da so med strankama po sedanjem stanju zadeve sporna dejstva, kot npr. narava upnikovega zemljišča, kvaliteta postavljene škarpe in sam namen njene postavitve. Zakon o izvršilnem postopku pa določa, če je sklep o ugovoru odvisen od kakšnega dejstva, ki se nanaša na samo terjatev, to dejstvo pa je med strankama sporno, napoti sodišče dolžnika, naj v danem roku začne pravdo ali drug postopek za nedopustnost izvršbe (prvi odst. 54. člena ZIP). Če bodo med strankama še naprej za rešitev te zadeve odločilna dejstva sporna, bo moralo sodišče napotiti dolžnika na pravdo in izvršilni postopek za ta čas prekiniti.