Jedro

Ni si mogoče zamisliti izvršilnega postopka, ki teče za realizacijo hipoteke na določeni nepremičnini, katerega odločba bo življenjska, logična in za stranke postopka ne bo pomenila presenečenja, če izvršilno sodišče ne upošteva tudi aktualnega stanja zemljiške knjige. Tako prehod predmeta izvršbe in posledično ex lege prehod obveznosti na hipotekarnega dolžnika, da dopusti izvršbo (četrti odstavek 24. člena ZIZ), izvršilno sodišče upošteva glede na podatke v zemljiški knjigi že po uradni dolžnosti, četudi upnik predloga ne poda.

Vložnik je zatrjeval, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, kar je vsebina ugovora tretjega (prvi odstavek 64. člena ZIZ) in ne ugovora hipotekarnega dolžnika, kot je zmotno presodilo sodišče prve stopnje. Kot ugovor tretjega je vlogo tudi naslovil. V bistvenem je zatrjeval, da zemljiškoknjižni lastniški položaj glede obravnavanih nepremičnin, kjer je kot lastnik vpisan dolžnik, ni pravilen, saj je še pred nastankom prisilne hipoteke bila opravljena odsvojitev, pri čemer je bil opravljen tudi razpolagalni pravni posel in notarsko overjen podpis dolžnika, dotedanjega lastnika. Menil je, da je kot novi lastnik varovan zoper dolžnikove upnike.

Izrek

I. Pritožbi upnika se delno ugodi in v II. in III. točki izreka sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da sedaj glasi: "II. Ugovor tretjega se zavrne.

III. Odločitev o stroških ugovornega postopka se pridrži do pravnomočne odločitve v pravdnem postopku."

II. V ostalem se pritožba zavrne ter v I. točki izreka sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži do pravnomočne odločitve v pravdnem postopku.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je nadaljevalo izvršbo na nepremičnini z ID znakom ...31 in ...16 z novim (hipotekarnim) dolžnikom S.M. (I. točka izreka), ugodilo ugovoru hipotekarnega dolžnika in sklep o izvršbi razveljavilo glede izvršbe na nepremičnini z ID znakom 989-31 in 989-16 in v tem delu izvršbo ustavilo (II. točka izreka) in odločilo, da vsaka stranka krije sama svoje stroške ugovornega postopka (III. točka izreka).

2. Upnik v pravočasni pritožbi navaja, da sodišče prve stopnje ne bi smelo nadaljevati izvršbe s hipotekarnim dolžnikom brez predloga stranke. Ker je S.M. vložil ugovor tretjega, kateremu je upnik nasprotoval, bi moralo sodišče prve stopnje ugovor zavrniti, ne pa delno razveljaviti sklep o izvršbi. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Iz uvoda in obrazložitve sodišča prve stopnje izhaja, da je odločitev o nadaljevanju izvršbe z novim dolžnikom - hipotekarnim dolžnikom sprejelo na podlagi upnikove vloge z dne 19. 10. 2016, v kateri je smiselno predlagal nadaljevanje izvršbe zoper novega zemljiškoknjižnega lastnika. Sodišče druge stopnje soglaša z navedenim stališčem sodišča prve stopnje, saj je pravilno vlogo presojati po vsebini in ne naslovu. V obravnavani vlogi je upnik pojasnjeval svojo pravico, da se izvršba nadaljuje na novega lastnika obravnavanih nepremičnin, saj prisilna hipoteka učinkuje tudi zoper vsakokratnega novega lastnika. Ni si mogoče zamisliti izvršilnega postopka, ki teče za realizacijo hipoteke na določeni nepremičnini, katerega odločba bo življenjska, logična in za stranke postopka ne bo pomenila presenečenja, če izvršilno sodišče ne upošteva tudi aktualnega stanja zemljiške knjige.1 Tako prehod predmeta izvršbe in posledično ex lege prehod obveznosti na hipotekarnega dolžnika, da dopusti izvršbo (četrti odstavek 24. člena Zakon o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), izvršilno sodišče upošteva glede na podatke v zemljiški knjigi že po uradni dolžnosti, četudi upnik predloga ne poda.

5. Sodišče prve stopnje pa ni pravilno kvalificiralo vloge z dne 28. 9. 2016, ki jo je podal S.M. Vložnik je zatrjeval, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, kar je vsebina ugovora tretjega (prvi odstavek 64. člena ZIZ) in ne ugovora hipotekarnega dolžnika, kot je zmotno presodilo sodišče prve stopnje. Kot ugovor tretjega je vlogo tudi naslovil. V bistvenem je zatrjeval, da zemljiškoknjižni lastniški položaj glede obravnavanih nepremičnin, kjer je kot lastnik vpisan dolžnik, ni pravilen, saj je še pred nastankom prisilne hipoteke bila opravljena odsvojitev, pri čemer je bil opravljen tudi razpolagalni pravni posel in notarsko overjen podpis dolžnika, dotedanjega lastnika. Menil je, da je kot novi lastnik varovan zoper dolžnikove upnike.

6. Položaj hipotekarnega dolžnika je bistveno drugačen, saj nima pravice, ki preprečuje izvršbo, ampak je njegov položaj soroden položaju osebnega dolžnika.2 Položaj hipotekarnega dolžnika izhaja iz učinkov prisilne hipoteke, pridobljene z zaznambo sklepa o izvršbi, ki učinkuje zoper vsakokratnega poznejšega lastnika nepremičnin, torej lastnika, ki je pridobil lastninska upravičenja po nastanku hipoteke (drugi odstavek 170. člena ZIZ). S.M. pa je zatrjeval, da je pridobil varstvo njegovega lastninskega položaja pred nastankom prisilne hipoteke, torej, da je pridobil lastninsko pravico neobremenjeno in prisilna hipoteka zoper njega ne učinkuje.3

7. Kasneje, po vložitvi ugovora tretjega, je vložnik tudi dosegel zemljiškoknjižni vpis svoje lastninske pravice na obravnavanih nepremičninah, ki pa je glede na aktualne zemljiškoknjižne podatke obremenjena s prisilno hipoteko, kar ga je postavilo tudi v položaj hipotekarnega dolžnika.4 A s tem ni izgubil pravnega interesa, da je obravnavan hkrati tudi kot tretji, ki lahko v pravdnem postopku doseže ugotovitev nedopustnosti izvršbe v posledici materialnopravno zmotnega vpisa v zemljiški knjigi. Ostati mu mora ne samo možnost, da kot dolžnik nasprotuje izvršbi, ampak tudi, da dokaže s prisilno hipoteko neobremenjeno pridobitev lastninske pravice. Vložnik ugovora lahko v roku trideset dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora tretjega (v posledici upnikovega nasprotovanja ugovoru) začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna (tretji odstavek 65. člena ZIZ).

8. Po pojasnjenem sodišče prve stopnje ne bi smelo vsebinsko odločiti o ugovoru S.M. in delno ustaviti izvršbe, ampak zaradi nasprotovanja upnika njegov ugovor kot ugovor tretjega zavrniti (drugi odstavek 65. člena ZIZ), kot utemeljeno navaja upnik v pritožbi. Nadaljevanje izvršbe lahko tretji prepreči le s podajo ustreznega predloga za odlog (73. člen ZIZ).5

9. V posledici drugačne odločitve o glavni stvari je sodišče druge stopnje spremenilo tudi stroškovno odločitev. Ko sodišče prve stopnje odloča o ugovoru tretjega in ga zavrne zaradi upnikovega nasprotovanja, ne gre za dokončno vsebinsko odločitev, ki jo lahko doseže tretji le v pravdi. Po pojasnjenem tudi stroškovne odločitve glede ugovornega in pritožbenega postopka v tej zvezi ni mogoče sprejeti, preden ni pravnomočno odločeno v pravdi.

10. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje, ko tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbi upnika delno ugodilo in spremenilo sklep kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v ostalem pa pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Tako 14. točka obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS, št. Up-2324/08 z dne 16. 12. 2010. 2 Primerjaj navedeno odločbo Up-2324/08. 3 Skliceval se je na varstvo nevpisanega lastninskega položaja - lastninske pravice v pričakovanju. Upnik se je skliceval na določilo drugega odstavka 8. člena ZZK-1, da kdor izpolni pogoje za vpis pravice oziroma pravnega dejstva v zemljiško knjigo v svojo korist in tega vpisa ne predlaga, nosi vse škodljive posledice takšne opustitve. Ugovoru je nasprotoval, saj se je kljub izpolnjenim pogojem za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo odlašalo več kot tri leta, vse dokler ni že tekel obravnavani izvršilni postopek. Iz predložene prodajne pogodbe z zemljiškoknjižnim dovolilom (priloga C4), pri katerem je notarsko overjen podpis odsvojitelja dne 13. 8. 2013, izhaja zapis notarja, da sta stranki izrecno nasprotovali vložitvi zemljiškoknjižnega predloga za vpis lastninske pravice. 4 Iz zemljiške knjige izhaja za nepremičnini z ID znakom ...31 in ...16, da vpis lastninske pravice učinkuje od dne 26. 9. 2016, prisilna hipoteka pa učinkuje od dne 14. 9. 2015 (ID omejitve ...). 5 Šele, ko bo sodišče prve stopnje odločalo o predlogu za odlog, bo moralo zavzeti vsebinsko stališče do obstoja in učinkov pravice tretjega, pri čemer sodišče druge stopnje opozarja na najnovejša spoznanja pravne teorije, da sodna praksa, ki pri obravnavi lastninske pravice v pričakovanju ne razlikuje primerov, ko je vknjižba mogoča in tistih, ko ni mogoča, in ne dopušča sklicevanja imetnikov prisilne hipoteke na dobrovernost, ni ustrezna, saj omogoča zlorabe, ob tem pa tudi negira temeljno funkcijo zemljiške knjige, ki je v zagotavljanju javnosti stvarnih pravic na nepremičnini. Glej Tratnik, M.: Varstvo nevpisanih lastninskih položajev, Pravna praksa št. 28-29/2017, str. 22.