Jedro

Za varen in nemoten potek prometa na občinskih cestah so odgovorne občine. Prometno ureditev na občinskih cestah določijo občine.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

O izpodbijani odločbi

1.Občinska uprava Občine ... (v nadaljevanju Organ) je na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi, 95. in 100. člena Zakona o cestah, 20. člena in prvega odstavka 39. člena Odloka o občinskih cestah, v ponovljenem odločanju po uradni dolžnosti odločila: (i) da se na lokalni cesti oznake LZ ... med križiščem z javno potjo oznake JP ... in krožnim križiščem z javno potjo oznake JP ..., tj. na delu ... in ceste ..., vzpostavi slepa cesta, ki ima izhod samo za pešce in kolesarje; dostop vozil se omogoči s severne strani, to je ... (1. točka izreka); (ii) da se na javnih potek oznak JP ..., JP ... in JP ... prepove promet vsem motornim vozilom, razen enoslednim, dovoli se lokalni promet (2. točka izreka); (iii) da se na javni poti oznake JP ... v krožnem križišču lokalne ceste oznake LZ ... usmerjeno vodi promet do A. (3. točka izreka); (iv) da se na lokalni cesti oznake LC ... in na javni poti oznake JP ... v območju cestnih priključkov A. dovoli zavijanje v A. izključno ciljnemu prometu v A. (4. točka izreka). Organ je odločil, da se prometna ureditev v naravi označi s predpisano signalizacijo, vsa potrebna prometna signalizacija se postavi v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (5. točka izreka). Organ je še ugotovil, da z izdajo te odločbe niso nastali posebni stroški (6. točka izreka).

2.Iz obrazložitve izhaja, da je Organ izdal odločbo v ponovljenem postopku na podlagi sodbe tega sodišča I U 1315/2018-22 z dne 2. 7. 2019. V ponovljenem postopku je vsebino elaborata "Sprememba prometne signalizacije na lokalni cesti LZ ..., številka načrta 2049, december 2017, izdelovalca družbe B. d. o. o. (v nadaljevanju Elaborat) glede prometne ureditve zajel v izreku odločbe, pri čemer sama prometna ureditev tudi v ponovljenem postopku ostaja nespremenjena in so stranke z njo že bile seznanjene, zato Organ ni izvedel posebnega ugotovitvenega postopka. Organ je izpodbijano Odločbo izdal na podlagi 100. člena Zakona o cestah (v nadaljevanju ZCes-1). Namen prometne ureditve iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe je vzpostavitev slepe ceste z izhodom samo za pešce in kolesarje ter z dostopanjem vozil s severne strani. Cilj ukrepov na t. i. cesti ... je nadaljnja preprečitev tranzitnega prometa z namenom zagotavljanja potrebne varnosti vseh udeležencev v prometu, še zlasti pešcev in kolesarjev, ter preprečitev pospešenega slabšanja stanja ceste. S ciljem preprečitve posledičnega premika tranzitnega prometa z lokalne ceste ... v naselje ... pa se na javnih poteh, navedenih v 2. točki izreka izpodbijane odločbe, dopusti zgolj lokalni promet vseh motornih vozil, razen enoslednih. S ciljem vodenja prometa do A. se usmerjeno vodi prometni cilj A. . Prometna ureditev se izvede v skladu z elaboratom, po katerem se izvede način omejitve uporabe cest, ki uporabnikom, lastnikom zemljišč, služnostnim upravičencem in okoliškim stanovalcem omogoča dostop do svojih nepremičnin. Dodatno se s ciljem preprečitve posledičnega premika tranzitnega prometa z lokalne ceste ... v območje A., z lokalne ceste oznake LC ... in javne poti oznake JP ... dovoli zavijanje v A. izključno ciljnemu prometu v A. . Ta prometna ureditev sicer ni predmet elaborata, vendar je glede na zasledovan namen prometne ureditve utemeljena. Z omejitvijo uporabe cest glede na vrsto prometa se prepreči tranzitni promet vseh udeležencev, razen kolesarjev na cesti ... . Izvedena prometna ureditev nima negativnega vpliva na čas prihoda intervencijskih vozil na kraj nesreče. V skladu z novo prometno ureditvijo se izvede tudi sprememba vertikalne prometne signalizacije.

3.Župan Občine ... je na podlagi 233. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), 95. in 100. člena ZCes-1 zavrnil pritožbo tožnikov in v obrazložitvi soglašal z razlogi prvostopenjskega organa.

Navedbe tožnikov

4.Tožnika menita, da v upravnem postopku ni bila upoštevana Ustava RS, zakon in pravnomočne sodne odločbe sodišč v pravdnem in izvršilnem postopku, in zaradi kršitev pravil postopka, ker dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno, ker obstajajo razlogi za ničnost izpodbijanega upravnega akta, predlagata odpravo izpodbijane odločbe, odpravo Odločbe Župana in zahtevata povračilo stroškov postopka.

5.Tožnika navaja, da sta pred izdajo izpodbijane odločbe podala pripombe na predlagano spremembo prometne ureditve na odseku lokalne ceste mimo C. , na delu ... in ..., v ..., vsebovane v elaboratu podjetja B. d.o.o., št. 2049, december 2017. Nasprotovala sta namreč vsakršni spremembi prometne ureditve, razen tisti, ki bi bila skladna z v preteklosti izdanimi, pa še ne do konca izvršenimi odločbami pravdnega sodišča. Menita, da je drugačna sprememba prometne ureditve protipravna, strokovno neutemeljena in v škodo njune gospodarske dejavnosti. Toženki očitata, da z izdajo izpodbijane odločbe vztraja pri ravnanjih, ki po vsebini pomenijo kršitev stvarnih pravic tožnikov, obenem pa nespoštovanje pravnomočnih sodnih odločb. Tožnika navajata: (i) da sta zaradi protipravnega posega v njune stvarne pravice skupaj z A. A. v letu 2006 vložila tožbo zaradi prenehanja vznemirjanja služnostne pravice; (ii) da je sodišče tožbi pravnomočno ugodilo in toženki s sodbo P 116/2006 Okrajnega sodišča v ... z dne 22. 6. 2010 med drugim prepovedalo vsakršno poseganje v služnostno pravico parkiranja, hoje in vožnje z vsemi vozili podjetja D. d.o.o. in B. B. na nepremičninah parc. št. 496/1, 426/1, 475/22, 419/10 in 419/7, vse k.o. ... (v nadaljevanju vse Nepremičnine) ter vsakršno poseganje v lastninsko pravico B. B. na nepremičnini parc. Št. 419/11 k.o. ..., še posebej pa je prepovedalo izvedbo vsakršnih gradbenih del za rekonstrukcijo ceste ... v ..., od križišča s ... do križišča s ..., na prej navedenih parcelah; (iii) da je Višje sodišče v ... potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, kot bistveno pa v razlogih sodbe II Cp 3545/2010 z dne 9. 3. 2011 navedlo, da sodišče ni vezano na podzakonske predpise, kadar so ti v neskladju z ustavo ali zakonom in zato ni uporabilo Odloka o kategorizaciji občinskih cest v občini ... (v nadaljevanju Odlok), saj ob pričetku veljave Odloka zemljišča, ki ležijo v cestnem telesu ceste ..., niso bila last občine in je višje sodišče menilo, da se občina ne more sklicevati na dejstvo, da so predmetna zemljišča kategorizirana kot javna cesta. Višje sodišče je jasno zapisalo, da bo občina v zvezi s stvarnimi pravicami na zemljiščih, ki ležijo v cestnem telesu, morala izpeljati ustrezen postopek za odvzem ali omejitev stvarnih pravic na nepremičninah proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini in pod pogoji, ki jih določa zakon, oz. s tožečimi strankami skleniti ustrezen pravni posel. Višje sodišče je sicer glede tožbenega zahtevka občine na ukinitev služnosti potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, da ni pogojev za ukinitev služnosti; (iv) da toženka vse do danes ni rešila vprašanja stvarnih pravic tretjih na zemljiščih v cestnem telesu predmetne ceste na zakonit način. Nasprotno, pravnomočne sodbe ni spoštovala, zato so bili vsi trije tožniki v civilnem sporu, D.  d.o.o., A. A. in B. B. prisiljeni izvršitev sodbe zahtevati v izvršilnem postopku; (v) da je Okrajno sodišče v ... s sklepom In 49/2012 z dne 15. 6. 2012 Občini ... naložilo, da takoj preneha izvajati vsakršna gradbena dela na cesti ... ; (vii) da je Višje sodišče v ... s sklepom III Ip 574/2013 z dne 20. 2. 2013 potrdilo navedeni sklep Okrajnega sodišča v ... in v obrazložitvi med drugim zapisalo, da izvršilni naslov, torej sodba P 116/2006 z dne 22. 6. 2010 Okrajnega sodišča v ... prepoveduje poseg v služnostno pravico na celoti nepremičnin, na katerih obstaja služnostna pravica; (viii) s sklepom In 124/2012 Okrajnega sodišča v ..., z dne 21. 12. 2012, je sodišče Občini ... prepovedalo izvajati vsakršna gradbena dela za rekonstrukcijo ceste ... v ..., od križišča s ... do križišča s ... in ji prepovedalo tudi kakršnokoli drugo poseganje v služnostno pravico parkiranja, hoje in vožnje z vsemi vozili imetnikov te pravice na Nepremičninah ter vsakršno poseganje v lastninsko pravico B. B. na parc. št. 419/11 k.o. ...; (ix) da je Višje sodišče v ... s sklepom III Ip 4278/2013, z dne 19.2.2014 potrdilo sklep sodišča prve stopnje in v obrazložitvi med drugim poudarilo, da izvršilni naslov prepoveduje vsakršno poseganje v služnostno pravico služnostnih upravičencev, še posebej pa gradbena dela za izgradnjo ceste, da pa narava izvršenih del za utemeljenost kršitve prepovedi po izvršilnem naslovu niti ni bistvena. Po stališču višjega sodišča so gradbena dela le posebej izpostavljeno prepovedano ravnanje, ne pa edina možna oblika kršitve prepovedi poseganja v služnostno pravico upnikov; (x) da je bilo o vzpostavitvi prejšnjega stanja odločeno s sklepom Okrajnega sodišča v ... In 124/2012, z dne 15. 1. 2016; (xi) da je bil tudi ta sklep potrjen s strani višjega sodišča s sklepom II Ip 581/2016, z dne 30. 3. 2016. Višje sodišče je jasno zapisalo, da so upniki, torej tudi D.  d.o.o. in B. B., upravičeni do odstranitve vsega, kar jih v uresničevanju njihove pravice omejuje ali jim izvrševanje pravice preprečuje. Zaključilo je, da prometna varnost ni bistveno vprašanje v postopku, ki je usmerjen k izpolnitvi pravnomočne sodne odločbe, in da na pravice služnostnih upravičencev ne vpliva dejstvo, da so nepremičnine javno dobro; (xii) da ta izvršilni postopek še ni zaključen, ker Občina ... prostovoljno ni izpolnila obveznosti, ki jih ji nalagajo sodne odločbe. Tožnika navajata, da bo predvidena prometna ureditev posegla v stvarne pravice tretjih, saj med drugim onemogoča vožnjo v C. z južne strani. Realizacija izpodbijane odločbe bo torej pomenila neposredno kršitev pravnomočne sodbe pravdnega sodišča. Z izvedbo predvidene ureditve bo tožnikoma nastala nepopravljiva škoda v smislu gospodarske škode, ker se ukvarjata s poslovno dejavnostjo, katere opravljanje bi bilo z izvedbo zapore ceste onemogočeno ali bistveno oteženo, kar bi obema povzročilo izpad proizvodnje in dohodka. Obenem bi izvedba zapore prizadela tudi interese lokalnih prebivalcev, saj je njihovo nasprotovanje zapori razvidno iz zapisnikov in vlog, ki bi jih moral hraniti organ prve stopnje tožene stranke. Menita, da je glede na opisano stanje sodnih postopkov jasno, da je izpodbijana odločba protipravna, saj je izdana, ne da bi toženka uredila vprašanja stvarnih pravic tretjih oseb. Po drugi strani se toženka očitno zaveda tega problema, saj je tožnikoma v letu 2018 ponujala sklenitev sporazuma o prenehanju služnostne pravice, do sporazuma pa še ni prišlo. Poleti 2016 je občina tožnikoma tudi že ponujala sporazumno ureditev zadeve, predlog občine je bil z njune strani na sestanku sprejet, s strani občine pa napovedana sestava ustrezne pogodbe, do česar pa ni prišlo, ampak je občina sprožila postopek "razlastitve - ukinitve stvarne služnosti" pri upravnem organu, ki še ni končan. Menita, da je jasno, da je vsakršna enostranska sprememba stanja ceste ... ali prometnega režima na njej, dejanje, ki je Občini ... prepovedano s sodno odločbo, saj je predvideno na zemljiščih, na katerih obstajajo prvice tretjih, tudi tožnikov. Občinska uprava Občine ... je kljub vsemu izdala izpodbijano odločbo. Tožnika sta se zoper odločbo pritožila, pritožba je bila po pričakovanjih zavrnjena, z argumentacijo, da je bilo odločeno skladno z napotki Upravnega sodišča iz zadeve I U 1315/2018, kjer se sicer sodišče s posegom v stvarne pravice ni ukvarjalo, dasiravno ne gre spregledati, da je sodišče vezano le na ustavo in zakon.

6.Tožnika navajata, da lokalna cesta LZ ... ni bila kategorizirana na zakonit in z Ustavo skladen način, saj služnostni upravičenci, katerih pravice so vknjižene tudi pri parcelah, po katerih poteka predmetna cesta, niso za kategorizacijo prejeli nobene odškodnine. Ustavno sodišče je v preteklih letih v številnih zadevah, v katerih so bili izpodbijani občinski predpisi o kategorizaciji javnih cest, sprejelo vsebinsko enake odločitve in ponovilo stališče, da so takšni predpisi v neskladju z Ustavo, če občina z lastnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč oziroma lastnika ni razlastila. Ustavno sodišče je v teh zadevah več let izdajalo ugotovitvene odločbe in določalo način izvršitve, po katerem so morale občine ugotovljeno neskladje odpraviti tako, da so v določenem roku z lastniki zemljišč sklenile pravni posel za pridobitev zemljišč oziroma v istem roku začele razlastitveni postopek ali v skladu z zakonom izpeljale postopek za ukinitev javne ceste. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-l95/08 z dne 9. 7. 2009 poudarilo pomen spoštovanja njegovih odločitev in opozorilo, da bi številne vsebinsko enake odločitve, ki se nanašajo na občinske predpise o kategorizaciji javnih cest, ter jasna ustavnopravna stališča v pravni državi narekovali, naj občine same odpravijo protiustavne predpise o kategorizaciji javnih cest. Zaradi jasnih ustavnih in zakonskih obveznosti občin v zvezi s kategorizacijo javnih cest ter zaradi učinkovitejšega varstva lastninske pravice je Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-208/10 z dne 20. 1. 2011 spremenilo način odločanja in izpodbijani občinski predpis o kategorizaciji javnih cest razveljavilo z odložnim rokom enega leta. V naslednji odločbi št. U-I-270/09 z dne 10. 3. 2011 je odložni rok skrajšalo na šest mesecev. Pri naslednjih odločitvah je občinske predpise o kategorizaciji javnih cest razveljavilo brez odložnega roka. V konkretni zadevi je Občina ... sicer pred izdajo izpodbijane odločbe poskušala doseči ukinitev služnosti, vendar na napačen način, čeprav je s tem poskusom posredno priznala, da je na neustaven način kategorizirala predmetno javno cesto. Zaradi nezakonite in neustavne kategorizacije javne ceste velja, da je že zgolj zaradi tega dejstva izpodbijana odločba obremenjena s kršitvijo ustavnih pravic tožnikov in bosta slednja v primeru njene dokončnosti in pravnomočnosti primorana napasti akt o kategorizaciji predmetne ceste pred Ustavnim sodiščem. Glede na neustavno kategorizacijo občina ni pristojna za nikakršne ukrepe na predmetni cesti, torej ne gre za upravno stvar, zaradi česar je podana bistvena kršitev pravil upravnega postopka, saj odločbe ni izdal stvarno pristojen organ.

7.Organ 1. stopnje tožnikoma ni vročil zapisnika o ustni obravnavi, čeprav jima je bilo to s strani direktorice občinske uprave ustno zagotovljeno takoj po koncu ustne obravnave in čeprav drugostopni organ zatrjuje drugače. Pravilo je, da se strankam zapisniki ustnih obravnav vročijo, kršitev tega pravila predstavlja kršitev temeljnih načel ZUP, zlasti načela zakonitosti, načela varstva pravic strank, načela kontradiktornosti in pravice do pravnega sredstva. Zapisnika ustne obravnave organ ni vročil niti ob vročitvi izpodbijane odločbe, zato je sama odločba za tožnika tudi v tem oziru presenečenje. Trdita, da izrek izpodbijane odločbe ni jasen, je sam s seboj v nasprotju in neizvršljiv. Izrek je tudi v nasprotju z obrazložitvijo. Tudi te napake predstavljajo bistvene kršitve pravil upravnega postopka. Postavitev signalizacije je opredeljena opisno, izrek ne omogoča natančne določitve pozicij prometne signalizacije, ki je predmet izpodbijane odločbe. Navedeno tudi pomeni, da na terenu ne bo mogoče preveriti, ali je postavljena v skladu z odločbo. Izrek izpodbijane odločbe ne vsebuje nobenega roka, v katerem se odločba realizira niti roka, za koliko časa velja, in ne roka, v katerem se signalizacija odstrani, zato je po mnenju tožnikov izrek v nasprotju z obrazložitvijo, saj se elaborat podjetja B., ki je dejanska podlaga za odločbo, jasno opredeljuje glede trajanja. Prometna ureditev naj bi namreč veljala največ eno leto. Tožnika ugovarjata, da je obrazložitev izpodbijane odločbe vsebinsko prazna, ker ne navaja dejstev in dokazov, izvedenih v postopku, ne razlogov za odločitev v izreku. V obrazložitvi so navedeni zgolj nameni in cilji, ki jih želi občina z ureditvijo prometa doseči.

8.Menita, da bo predlagana ureditev podvojila tovorni promet, in to na ozki in neprimerni cesti, kot je ..., zaradi česar bo prometna varnost zaradi izdaje izpodbijane odločbe bistveno slabša. Navajata, da izdelovalec elaborata spremembe prometne signalizacije ni utemeljil vseh rešitev, saj iz zapisnika ustnih obravnav izhaja, da predlagana ureditev po njegovem projektu ne temelji na nikakršnih analizah obstoječih prometnih tokov niti na analizah vplivov spremenjene ureditve, ampak gre le za tehnični izdelek, ki zariše pozicije prometnih znakov, ki občini omogočajo doseči cilj, da ustvari slepo ulico na cesti ... in s tem povzroča vsestransko škodo tako služnostnim upravičencem kot krajanom in drugim uporabnikom ceste, na ta način ustvarja napetost in zaostruje razmere, namesto da bi v okviru dolžnosti, ki jih ima kot lokalna skupnost, ustvarjala pogoje za razvoj, napredek in dostojno življenje vseh, ki v lokalni skupnosti delujejo ali prebivajo. Ugovarjata, da se toženka v izpodbijano odločbi do njunih navedb ne opredeli, kar predstavlja dodatno pomanjkljivost izpodbijane odločbe, zato jo je treba odpraviti. Menita, da bo zaprtje ceste po izpodbijani odločbi poseglo v dosedanje izvrševanje služnosti, saj bo onemogočen promet okrog objektov poslovne cone ..., in sicer z zahodne strani, okrog jugozahodnega vogala po južni strani in nato po cesti, ki vodi v smeri sever - jug skozi poslovno cono ... . Ta prometna povezava se vse od pridobitve služnosti dalje nemoteno uporablja, z zaprtjem krožišča ... pa bo onemogočena. Tožnika se ukvarjata s proizvodno oz. trgovsko dejavnostjo in jima surovine oz. izdelke dovažajo in odvažajo tudi s kamioni vlačilci, ki vozijo po cesti tako, da vse od izgradnje krožišča uporabljajo prometno povezavo, ki se navezuje na cesto proti ..., pred tem pa krožno cesto okrog jugozahodnega vogala poslovne cone ... . Drugačen način tovornega prometa ni mogoč in ga bo izvršitev izpodbijane odločbe povsem onemogočila in bo posegla v služnostne pravice tožnikov, posledica pa bo gospodarska škodi, ki ne bo majhna. Drugemu tožniku gospodarska škoda grozi tudi zaradi zmanjšanega obiska strank, saj je splošno znano dejstvo, da oznaka »slepa ulica« ljudi odvrača od vožnje v tako smer. Tožnika zato menita, da bi izvršitev izpodbijane odločbe, ki bi bila že sama po sebi v nasprotju s pravnomočnimi sodnimi odločbami, obema tožnikoma prizadela težko popravljivo škodo. Prizadeta bi bila tudi javna korist, saj so krajani prizadetega območja ... v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe argumentirano izrazili odločno nasprotovanje načrtovani ureditvi prometa. Korist toženke glede na to ne bi bila prizadeta, ker bi s svojim ravnanjem kršila pravnomočne sodne odločbe, pa je uporaba pojma korist glede tožene stranke v tem oziru pravzaprav izključena.

Navedbe toženke

9.Toženka vztraja, da je izpodbijana odločba zakonita, zato predlaga zavrnitev tožbe. Ugovarja, da odločba drugostopenjskega organa, s katero ta zavrne pritožbo in vsebinsko ne poseže v odločitev prvostopenjskega organa, ni odločitev o materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke, ampak odločitev o neutemeljenosti pravnega sredstva, zato takšna odločitev ni predmet izpodbijanja v upravnem sporu.

10.Toženka izpostavlja, da tožnika ponavljata navedbe, ki sta jih podala v pritožbi z dne 21. 4. 2021, zato se toženka v izogib podvajanju, sklicuje na obrazložitev odločbe II. stopnje v okviru katere se je do navedb tožnikov podrobno in argumentirano že opredelila. Obrazložitev odločbe I. in II. stopnje naj se zato štejeta kot del odgovora na tožbo tožene stranke, kot bo podrobno pojasnjeno tudi v nadaljevanju tega odgovora na tožbo. Navaja: da je v naravi na Nepremičninah locirana oz. speljana cesta ... v ..., lokalna cesta z oznako LC ... (v nadaljevanju cesta); da je cesta služila javnemu prometu najmanj 50 let; da je bila cesta najprej v lasti E., kasneje F. ; da je toženka cesto kupila od F. na podlagi prodajne pogodbe z dne 16. 5. 2001 za ceno 53.942 DEM; da se je toženka kot lastnica vpisala v zemljiško knjigo; da je bila v korist tudi tožnikov vknjižena stvarna služnost parkiranja, hoje in vožnje z vsemi vozili na Nepremičninah; da je bil v februarju 1999 sprejet Odlok o kategorizaciji občinskih cest, na podlagi katerega je bila »cesta ...« kategorizirana z oznako LC ...; da je bila cesta ves čas vzdrževana s strani toženke tako, da je bila varnost za promet zagotovljena; da je sodišče (sodba Okrajnega sodišča v ...P 116/2006 ter sodba Višjega sodišča v ... II Cp 3545/2010) odločilo, da mora Občina za vsak poseg na cesti, ( ne glede na to ali je cesta »prava javna cesta v smislu javnega dobra« ali pa gre zgolj za nepremičnine v lasti Občine) pridobiti soglasje služnostnih upravičencev; da toženka takšnega soglasja za popravilo ceste s strani tožnikov ni uspela pridobiti, tako je ostala cesta nevzdrževana od leta 2012 dalje, zato ni več prevozna in ni v stanju, ki zagotavlja varnost zato je toženka bila prisiljena izdati odločbo o zapori ceste številka 371-0034/2017 z dne 14. 2. 2018, ki je bila s sodbo Upravnega sodišča I U 1315/2018-22 z dne 2. 7. 2019 odpravljena in vrnjena v nov postopek; da je toženka v ponovljenem postopku izdala izpodbijano odločbo, pri čemer je upoštevala usmeritve Upravnega sodišča RS, tako da je vsebino elaborata glede prometne ureditve zajela v izreku odločbe, pri čemer pa sama prometna ureditev tudi v ponovljenem postopku ostaja nespremenjena; da sta bila tožnika s prometno ureditvijo seznanjena že v postopku pred izdajo odločbe št. 371-0334/2017 z dne 14. 2. 2018.

11.Meni, da tožbeni očitek, da lokalna cesta LZ ... ni bila kategorizirana na zakonit in z Ustavo skladen način, ni utemeljen. Na podlagi 95. in 100. člena ZCest-1 je jasno, da gre v konkretnem primeru za upravno stvar, da je občina pristojna za določanje prometne ureditve na občinskih cestah, katere lastnica je. Stvarne služnosti hoje, parkiranja in vožnje z vsemi vozili so sicer vpisane na pretežnem delu teh nepremičnin, niso pa vpisane na nobenem izmed zemljišč, na katera se bo z izvršitvijo izdane odločbe posegalo. Fizična zapora ceste je locirana na parc. št. 430/1 in delno na parc. št. 417/7 k.o. ..., javno dobro v lasti Občine ..., ki nista obremenjeni z nobenimi služnostmi v korist tožečih strank. Proti tožnikoma pred Upravno enoto teče tudi postopek razlastitve služnostnih pravic ( številka: 352-165/2016 in 352-164/2016). Pri opredelitvi kategorij občinskih in državnih cest se izhaja iz veljavnih zakonodajnih okvirov, ki so določeni z veljavnim Zakonom o cestah ter Uredba o merilih za kategorizacijo javnih cest (v nadaljevanju Uredba). V skladu z izvidom in mnenjem C. C. z dne 2. 3. 2021 izhaja, da ima obravnavana cestna povezava (...), ki poteka po obravnavanih parcelah, vse pogoje celo za prekategorizacijo v lokalno zbirno cesto LZ (4X osnovna funkcija in lx N), skladno z 3. odstavkom 7. člena Uredbe ter da je njena kategorizacija izvedena pravilno v skladu s pravili stroke. Odloka o kategorizaciji sta veljavna in zavezujoča.

12.Ne drži, da organ 1. stopnje tožnikoma ni vročil zapisnika o ustni obravnavi z dne 25. 1. 2018, saj je iz popisa oddanih pošiljk pošiljatelja Občine ... z dne 26. 1. 2018 razvidno, da je bil zapisnik tega dne odposlan tudi pooblaščencu tožnikov.

13.Toženka ponavlja, da lahko kot vzdrževalec občinskih cest, za obdobje največ enega leta omeji uporabo občinske ceste, za kar ima podlago v Odloku o občinskih cestah. Pri zapori občinske ceste se določijo pogoji za izvedbo zapore ceste, preusmeritve prometa zaradi zapore ceste in čas njenega trajanja. Pri izpodbijani odločbi pa ne gre za zaporo ceste temveč za spremembo prometnega režima z vzpostavitvijo slepe ulice, s tem, da se ohrani dostop za lokalni promet in dostavo. Za omenjeni ukrep ni predvidenega roka za izvedbo, kajti z odločbo določena sprememba prometnega režima ne posega v pravice uporabnikov ceste v takem obsegu kot sama zapora ceste, zato je izrek odločbe skladen z 213. členom ZUP in tudi izvršljiv na podlagi določil zakona.

14.Zaradi izkazanega slabega stanja odseka ceste ... t. i. ... oziroma stanja, ki ne zagotavlja varnega odvijanja prometa, se je toženka odločila izvesti ukrep zmanjšanja tranzitnega prometa ter s tem zmanjšanja možnosti dodatnih poškodb na samem cestišču. Pravno podlago za izvedbo predlaganega ukrepa zagotavljajo Zakon o cestah, Odlok o občinskih cestah in Statut Občine .... S predvideno prometno ureditvijo občinska uprava v ničemer ne sme omejevati dostopa služnostnim upravičencem, ki so na podlagi tožbe že dosegli, da je toženki prepovedano vsakršno poseganje v služnostno pravico parkiranja, hoje in vožnje z vsemi vozili, na nepremičninah, ki sodijo v cesto ... t. i. ... Prav tako je sodišče toženi stranki prepovedalo izvajati vsakršna gradbena dela za rekonstrukcijo ceste ... t. i. . Dokler toženka za posege na cesti ne pridobi soglasij od vseh služnostnih upravičencev in niso končani vsi sodni postopki, ne sme začeti z obnovitvenimi in vzdrževalnimi deli na omenjeni cesti ali na drug način posegati v pravice služnostnih upravičencev. Predlagana rešitev je v dani situaciji najbolj sprejemljiva in tudi dovoljena, kar je obširno pojasnjeno že v obrazložitvi odločbe na prvi in drugi stopnji. Kot že navedeno, toženka s tem ukrepom v ničemer ne bo posegla v dosedanje izvrševanje služnosti tožnikov. Toženka ponavlja, da je fizična zapora locirana na nepremičninah, ki sta v lasti Občine ... in na katerih tožnika nimata vpisanih nobenih pravic. Sodna odločba, na katero se sklicujeta tožnika, toženki prepovedujeta izvajati dejanja na parcelah, kjer imata tožnika vpisano služnost. Toženka se ne strinja z navedbo tožnikov, da naj bi jima predlagana prometna ureditev povzročila gospodarsko škodo, saj predviden ukrep v ničemer ne omejuje njunega dostopa in dostave. Dodaja, da zgolj sprememba dostopne poti za obiskovalce in stranke podjetja drugo tožnika ni razlog za odvrnitev od njihovega obiska. Toženka je dolžna zagotavljati varnost na cestah in o tem mora odločati, zato prvo in drugostopenjska odločba v ničemer ne predstavlja samovoljnega odločanja upravnega organa, temveč je odraz uresničevanja temeljnih nalog toženke, kot jih predpisuje zakonodaja. Objektivno ugotovljeno dejansko stanje in materialno pravo narekuje toženi, da kot upravljavec občinskih cest postavi javni interes za zagotavljanje varnosti nad interese posameznikov. V danem primeru gre za upravno zadevo, v kateri je treba v največji možni meri slediti varstvu javnega interesa. Toženka še navaja, da je prvotožnik fizična oseba in iz tožbe ni razvidno, s čim in na kakšen način se ukvarja. Navedbe tožnikov glede gospodarske škode, ki »ne bo majhna« so po mnenju toženke nekonkretizirane, pavšalne in zato neupoštevne.

K I. točki izreka

15.Sodišče je na podlagi pete alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo le na podlagi listin, ker so se stranke strinjale, da se glavna obravnava ne opravi. Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v listine, ki so v sodnem spisu označene kot priloge od A1 do A6, B1 do B5 in vse listine iz spisa toženke št. 371-0108/2018.

16.Tožba ni utemeljena.

17.Po presoji sodišča je toženka pravilno uredila promet na lokalni cesti, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe, zato se sodišče na podlagi drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sklicuje na razloge izpodbijane odločbe.

18.Za varen in nemoten potek prometa na občinskih cestah so odgovorne občine (prvi odstavek 100. člena ZCes-1). Prometno ureditev na občinskih cestah določijo občine. Pri zahtevnejših prometnih ureditvah je sestavni del posamičnega konkretnega upravnega akta elaborat prometne ureditve (drugi odstavek 100. člena ZCes-1). Prometna ureditev obsega: (i) določitev uporabe ceste ali dela ceste za določene vrste vozil oziroma uporabnikov (cesta, rezervirana za motorna vozila, kolesarska pot ali steza, steza za pešce, steza za pešce in kolesarje, steza za jezdece) in mej naselij; (ii) določitev prednostnih smeri in sistem ter način vodenja prometa; (iii)določitev omejitev uporabe ceste ali njenega dela glede na vrsto prometa; določitev omejitev hitrosti vozil; ureditev kolesarskega prometa in določitev lokalnih kolesarskih povezav; ureditev parkiranja in ustavljanja vozil; določitev območij umirjenega prometa, območij omejene hitrosti in območij za pešce in prehodov za pešce; določitev ukrepov za umirjanje prometa za varnost otrok, pešcev in kolesarjev, zlasti v bližini vzgojno varstvenih, izobraževalnih in zdravstvenih ustanov, igrišč, stanovanjskih naselij in drugih območij, kjer se ti udeleženci cestnega prometa pojavljajo v večjem številu; določitev drugih prepovedi, obveznosti ali omejitev udeležencem prometa (vse tretji odstavek 100. člena ZCes-1). Prometna ureditev iz tretjega odstavka 100. člena ZCes-1 mora biti označena s predpisano prometno signalizacijo in prometno opremo. O postavitvi, zamenjavi, dopolnitvi ali odstranitvi prometno signalizacije na občinskih cestah odloča upravljavec občinskih cest (peti odstavek 100. člena ZCes-1).

19.Ni sporno, da je toženka z izpodbijano odločbo uredila promet na občinski cesti. Iz izpodbijane odločbe tudi jasno izhaja, da je toženka izpodbijano odločbo izdala na podlagi 100. člena ZCes-1, zato niso utemeljeni tožbeni očitki o odsotnosti pravne podlage in zatrjevanem onemogočenem preizkusu odločbe.

19.Ni dokazan tožbeni očitek, da naj bi bila izpodbijana odločba nezakonita zato, kot je mogoče povzeti, ker bo toženka z izpodbijano odločbo posegla v pravnomočno odločitev sodišča v zadevi Okrajnega sodišča v ... P 116/2006, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v ... II Cp 3545/2010, s katero je toženki prepovedano vsakršno poseganje v služnostno pravico parkiranja, hoje in vožnje z vsemi vozili, ki je ustanovljena v korist tožečih strank, na nepremičninah, ki sodijo v ..., še posebej pa ji je prepovedana izvedba vsakršnih gradbenih del za rekonstrukcijo ceste .... v ... od križišča ... do križišča s ... na parcelah, ki sodijo v ... . Iz izpodbijane odločbe je razvidna prometna ureditev, kot izhaja iz izreka, ki pa kršitve sodbe Okrajnega sodišča v ... P 116/2006 ne dokazuje. Z izpodbijano odločbo je toženka na svoji občinski cesti na podlagi 100. člean ZCes-1, kot to jasno izhaja, uredila promet in sicer: (i) vzpostavila slepo cesto, ki ima izhod samo za pešce in kolesarje in dostop vozil s severne strani, to je ... (na lokalni cesti oznake LZ ..., med križiščem z javno potjo oznake JP ... in krožnim križiščem z javno potjo oznake JP..., t.j. na delu ... in ceste ...; (ii) prepovedala promet na javnih poteh oznak JP ..., JP ... in JP ... vsem motornim vozilom, razen enoslednim, in dovolila lokalni promet: (iii) usmerjeno vodenje prometa do A. (na javni poti oznake JP ..., v krožnem križišču lokalne ceste oznake LZ ...; (iv) dovolila zavijanje v A.  izključno ciljnemu prometu v A. (na lokalni cesti oznake LC ...in na javni poti oznake JP ..., v območju cestnih priključkov A.); (v) označila prometno ureditev v naravi s predpisano prometno signalizacijo in odredila postavitev prometne signalizacije v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (Ul. RS št. 99/15,46/17, 59/18 in 63/19). Neprerekane in zato na podlagi 212. člena Zakona o pravdnem postopku priznane so navedbe toženke: (i) da je v zemljiški knjigi na vseh nepremičninah, po katerih poteka cesta, vpisana lastninska pravica na toženko z zaznambo javnega dobra; (ii) da so stvarne služnosti hoje, parkiranja in vožnje z vsemi vozili vpisane na pretežnem delu teh nepremičnin, niso pa vpisane na nobenem izmed zemljišč, na katera se bo z izvršitvijo izdane odločbe posegalo; (iii) da je fizična zapora ceste locirana na parc. št. 430/1 in delno na parc. št. 417/7 k.o. ..., javno dobro v lasti Občine ..., ki nista obremenjeni z nobenimi služnostmi v korist tožnikov. Sodišče dodaja, da morebitna kršitev služnostne pravice ne more biti presojana v tem upravnem sporu, saj je za to pristojno sodišče v pravdnem postopku. Morebitno protipravnost toženke v smislu predpostavke odškodninskega delikta pa bosta tožnika lahko uveljavljala prav tako v pravdnem postopku, zato navedbe tožnikov o nastanku škode zaradi izdane odločbe za presojo nezakonitosti izpodbijane odločbe v tem, upravnem sporu, niso relevantne.

20.Utemeljeno toženka opozori, da je tožba v velikem delu, to je v IV, V in VI. točki v bistvenem ali celo dobesedno (drugi, tretji, četrti, šesti, osmi odstavek pod točko V. tožbe je identičen pritožbi, priloga A5) ponovitev pritožbenih navedb tožnikov v upravnem postopku, na katere je toženka že odgovorila, ko je odločala o pritožbi in se zato sodišče v izogib ponavljanju sklicuje na obrazložitev drugostopenjske odločbe (priloga A3). Sodišče pojasnjuje, da zgolj ponovitev že danih navedb v upravnem postopku, brez očitkov o nezakonitosti presoje le-teh, utemeljenosti tožbe ne dokazuje. Upravni spor ni namenjen ponavljanju upravnega postopka ampak je njegov namen presoja zakonitosti izdane odločbe, zato tožnika zgolj s ponavljanjem navedb na katere je v celoti že odgovorila toženka v upravnem postopku, brez navedbe, da presoja podanih navedb ne bi bila zakonita, ne moreta uspeti.

21.Nedokazan je tožbeni očitek o kršitvi pravil postopka zaradi opustitve vročitve zapisnika o glavni obravnavi tožnikom, saj popis oddanih pošiljk pošiljatelja Občine ... z dne dokazuje, da je bil zapisnik 26. 1. 2018 odposlan tudi pooblaščencu tožnikov.

22.Neutemeljeni so tožbeni očitki, ki so sicer dobesedno ponovljeni pritožbeni tožbeni očitki o nezakonitosti odločbe zaradi izreka. Pri izpodbijani odločbi namreč ne gre za zaporo ceste, temveč za spremembo prometnega režima z vzpostavitvijo slepe ulice, s tem, da se ohrani dostop za lokalni promet in dostavo. Za omenjeni ukrep ni predvidenega roka za izvedbo, kajti z odločbo določena sprememba prometnega režima ne posega v pravice uporabnikov ceste v takem obsegu, kot sama zapora ceste, zato tožbeni očitek v zvezi z izrekom odločbe (ugovori v zvezi s časovno omejenostjo ukrepov na eno leto in odsotnostjo razlogov) ni utemeljen. Določba 100. člena ZCes-1 namreč ne določa trajanja ureditve na najdlje eno leto. V obrazložitvah odločb sta organa tudi pojasnila, da je bila izpodbijana prometna ureditev določena (med drugim tudi) z namenom zagotavljanja potrebne varnosti vseh udeležencev v prometu, varnega odvijanja prometa oziroma varnosti na cestah, kar je občina tudi dolžna zagotavljati.

23.V zvezi z zatrjevano neustavnostjo in nezakonitostjo Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini ... sodišče dodaja, da v tem upravnem sporu, ki se je nanašal na vprašanje pravilnosti odločitve o prometni ureditvi na občinskih cestah, določb navedenega odloka ni uporabilo in torej odločitev sodišča v obravnavani zadevi na navedenem odloku ne temelji.

24.Sodišče se do preostalih trditev strank ne opredeljuje, ker niso bistvene za presojo v tem upravnem sporu oziroma niso konkretizirana do te mere, da bi bil sodni preizkus mogoč.

25.Sodišče je na podlagi obrazloženega po ugotovitvi, da je po pravilnem postopku izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

K II.točki izreka

26.Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče postopek ustavi ali tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.