Jedro

Dediči postanejo lastniki stvari v zapuščini s trenutkom prehoda zapuščine nanje in ne šele s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju, kot to zmotno meni pritožba. S trenutkom smrti pridobijo dediči vsa lastninska upravičenja, med njimi tudi razpolagalno.

Vsak poseg v tujo lastnino predpostavlja za lastnika škodo. Samo po sebi zato ni mogoče šteti, da pomeni splošna prepoved razpolaganja z nepremičnino le neznatno škodo za njenega lastnika, saj je pravica razpolaganja nedvomno bistven element lastninske pravice.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je tožnik predlagal, da se tožencem prepove odtujiti ali obremeniti nepremičnino ID znak 001, k. o. ..., do celote (1/1), z zaznambo te prepovedi v zemljiški knjigi. Prepoved naj bi se izvršila s takojšnjo zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve v zemljiški knjigi pri deležu do celote (1/1) nepremičnine ID znak 001, k. o. ..., začasna odredba naj bi stopila v veljavo takoj in naj bi veljala 30 dni po pravnomočnosti tega pravdnega postopka, ugovor zoper sklep o začasni odredbi pa naj ne zadrži izvršitve sklepa.

2.Zoper ta sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožil tožnik. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi. Navaja, da je nepremičnina, ki je predmet začasnega zavarovanja, v zapuščinsko maso prešla šele s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki je ugotovilo ničnost pravnega posla, s katerim je lastnik nepremičnine postal sedanji pritožnik in je za to nepremičnino plačal 180.000,00 EUR kupnine. S trenutkom smrti dedič ne pridobi nobene lastninske pravice, pridobi pravico upravljanja z zapuščino. Lastninska pravica se pridobi šele s pravnomočnim sklepom o dedovanju. Do izdaje sklepa o dedovanju lahko po eni strani dediči sklenejo dedni dogovor, ki lahko spremeni njihova lastninska pričakovanja na podlagi zakona, saj se o delitvi zapuščine dogovorijo drugače, po drugi strani lahko zapustnik z oporoko razpolaga s svojim premoženjem drugače, kot to določa zakon. Tožencem tako lastninska pravica z izdano začasno odredbo ne more biti v ničemer prizadeta, saj je še niso pridobili. Toženci nepremičnine ne morejo prodati, ker takšnega pravnega posla finančna uprava ne bi odobrila, saj ne bi odmerila davka. Prav tako notar ne bi overil podpisa na pogodbi. V konkretnem primeru toženci lahko trpijo le neznatno škodo ali pa nobene, ker njihova razpolagalna pravica v obliki lastninske pravice sploh še ni nastala in zato tudi ne more biti prizadeta. Zato z izdano začasno odredbo ne bi prišlo do nobenega posega v lastninsko pravico. Toženci pa z izdajo ne bi bili v ničemer omejeni v njeni posesti, katero pa so pridobili s prehodom zapuščine na podlagi smrti. Sodišče je zmotno presodilo, da morebitna škoda ne bi bila samo neznatna ali pa je ne bi bilo.

3.Prvi toženec in druga toženka sta na pritožbo odgovorila in predlagala zavrnitev pritožbe.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožnika (upnika) za izdajo začasne odredbe, ker je ocenilo, da ni verjetno izkazal, da bi bila zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev njegove terjatve onemogočena ali precej otežena (subjektivna predpostavka iz drugega odstavka 270. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ), ali da bi dolžnik (toženci) s predlagano začasno odredbo pretrpel le neznatno škodo (tretji odstavek 270. člena ZIZ). Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Pritožbeno sodišče se v celoti sklicuje na pravilne razloge sodišča prve stopnje za zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe, da jih ne bi po nepotrebnem ponavljalo.

6.Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da po določbi 132. člena Zakona o dedovanju (ZD) pokojnikova zapuščina preide po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti. Dediči postanejo lastniki stvari v zapuščini s trenutkom prehoda zapuščine nanje in ne šele s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju, kot to zmotno meni pritožba. S trenutkom smrti pridobijo dediči vsa lastninska upravičenja, med njimi tudi razpolagalno. Tožnik je sam navedel v predlogu za izdajo začasne odredbe, da lahko toženci kot skupnost dedičev s sporno nepremičnino skupno razpolagajo in s tem utemeljeval nevarnost, zaradi katere naj bi bilo začasno zavarovanje sploh potrebno. Zato pritožbene navedbe tožnika nasprotujejo njegovim lastnim trditvam v predlogu za izdajo začasne odredbe.

7.Poleg že navedenega pa je pravilno tudi stališče sodišča prve stopnje, da vsak poseg v tujo lastnino predpostavlja za lastnika škodo. Samo po sebi zato ni mogoče šteti, da pomeni splošna prepoved razpolaganja z nepremičnino le neznatno škodo za njenega lastnika, saj je pravica razpolaganja nedvomno bistven element lastninske pravice. Zato je nepravilen zaključek pritožbe, da bi toženci s predlagano začasno odredbo utrpeli le neznatno škodo.

8.Glede na navedeno in ker ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 15. členom ZIZ).

9.Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo, saj je odločitev o stroških v zvezi z začasno odredbo odvisna od odločitve o glavni stvari.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 132 Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 270, 270/2, 270/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.