Jedro

Tožnik zahtevka ni temeljil na trditvi, da je pogodbo izpolnil zato, ker je naročniku izročil več enačic predstavitvene mape, pač pa na tem, da je pogodbo izpolnil že z izročitvijo prve predstavitvene mape. Sodišče prve stopnje pa je odločitev oprlo na dejstev, da je tožnik izdelal več enačic predstavitvene mape in da je zato izpolnil pogodbo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig 98/10001 z dne 28.1.1999 v 1. in 3. točki izreka. S tem je toženi stranki naložilo, da mora plačati tožeči stranki 382.120,00 SIT z zamudnimi obrestmi in izvršilnimi stroški. Naložilo pa ji je tudi, da mora plačati tožeči stranki še nadaljnje pravdne stroške v znesku 68.143,00 SIT.

Proti sodbi je tožena stranka pravočasno vložila pritožbo, v kateri uveljavlja vse tri pritožbene razloge. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe, tako da se tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da se sodba razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je vložila odgovor na pritožbo in predlagala njeno zavrnitev.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ugotovilo naslednja dejstva: - da je med pravdnima strankama na podlagi ponudbe tožeče stranke z dne 7.8.1998 (priloga A4), ki jo je tožena stranka dne 12.8.1998 sprejela (priloga A7), prišlo do poslovnega razmerja; - da je prišlo do prenehanja tega razmerja zaradi odpovedi tožene stranke kot naročnika; - da tožeča stranka v tej pravdi zahteva plačilo prvih dveh postavk iz njene ponudbe št. 70/98 (priloga A4); - da je tožeča stranka izdelala izhodiščno inačico predstavitvene mape (priloga A12); - da je tožeča stranka na predlog tožene stranke izdelala še osem inačic predstavitvene mape.

Na podlagi teh dejstev je sodišče zaključilo, da z izročitvijo prve mape (priloga A12) delo po 1. in 2. točki ponudbe še ni bilo končano, da pa so tožeči stranki nastali stroški v zvezi z izdelavo osmih inačic predstavitvene mape in da je iz teh listin (večih inačic) razvidno, da so tožeči stranki nastali vtoževani stroški. S tem je torej zaključilo, da je bilo delo po 1. in 2. točki ponudbe končano z izročitvijo osmih inačic predstavitvene mape.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev v tej zadevi oprlo na neodločilna dejstva. Tožeča stranka tožbenega zahtevka v tej zadevi ni temeljila na tem, da je za toženo stranko izdelala prvo varianto predstavitvene mape in nato še osem inačic te mape, pač pa je zahtevek temeljila na trditvi, da sta bili prva in druga postavka ponudbe št. 70/98 izvršeni že z izročitvijo prve variante predstavitvene mape (priloga A12) in izrecno trdila, da izdelava ostalih inačic predstavitvene mape na tožbeni zahtevek nima nobenega vpliva in da plačila za njihovo izdelavo ne zahteva. Tožena stranka pa je v pravdi trdila, da bi bila 1. točka ponudbe izvršena šele, ko bi tožeča stranka izročila toženi stranki takšno varianto predstavitvene mape, ki bi ustrezala vsem zahtevam in željam nje kot naročnika oblikovalskega dela. Iz navedenega izhaja, da je sodišče prve stopnje sodbo utemeljilo na neodločilnem dejstvu, to je na izdelavi večih inačic. Na v pravdi odločilno vprašanje, ali je tožeča stranka z izročitvijo prve variante predstavitvene mape (na tem temelji zahtevek) v celoti izvršila 1. in 2. točko postavk ponudbe oziroma v kolikšnem obsegu jo je opravila, če ga ni opravila v celoti, pa sodišče prve stopnje ni odgovorilo. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je to vprašanje strokovno vprašanje, za katerega sodišče niti nima ustreznega znanja. Pravdni stranki sta za rešitev tega vprašanja predlagali postavitev izvedenca. Sodišče temu ni sledilo, ker je zmotno zaključilo, da je za odločitev v tej zadevi odločilno dejstvo, da je tožeča stranka izročila toženi stranki več inačic predstavitvene mape. Vse to kaže, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in da je tudi zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi tožene stranke ugodilo in na podlagi 1. in 2. odst. 458. čl. ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ko bo sodišče prve stopnje z izvedencem razrešilo zgoraj opredeljeno strokovno vprašanje, bo lahko pravilno uporabilo določilo 629. čl. ZOR.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo (3. odst. 165. čl. ZPP).