Jedro

Organ za brezplačno pravno pomoč je opravil vsebinsko presojo verjetnosti uspeha, ki presega standard očitnosti, za kar pa nima zakonske podlage.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, Strokovne službe za brezplačno pravno pomoč, opr. št. Bpp 225/2022 z dne 23. 6. 2022, odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči prosilca A. A., z dne 17. 6. 2022 zavrnila. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik prosilec vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe zoper odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZPIZ), št. 10321-6328/2022 z dne 15. 6. 2022. Z navedeno odločbo je bila zavrnjena pritožba prosilca zoper sklep ZPIZ-a, Območne enote Ljubljana, št. 10321-6328/2022 z dne 11. 3. 2022, v zvezi z njegovo zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine.

2. Tožena stranka v postopku ni ugotavljala finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v skladu z določili 13. in 19. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), glede na to, da niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 24. člena ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka je ugotovila, da je bilo pravici prosilca do starostne pokojnine že pravnomočno odločeno, zato je bila zahteva prosilca z dne 8. 3. 2022, s sklepom ZPIZ, Območne enote Ljubljana z dne 11. 3. 2022 zavržena. ZPIZ je pritožbo prosilca z odločbo, z dne 15. 6. 2022 zavrgel na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj je bilo v isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno. Zaradi tega je tožena stranka ocenila, da prosilec v navedenem socialnem sporu nima možnosti za uspeh, saj bo sodišče tožbeni zahtevek za odpravo odločbe ZPIZ, z dne 15. 6. 2022 po vsej verjetnosti zavrnilo. Zato je tožena stranka prosilčevo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v skladu z 2. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP kot neutemeljeno zavrnila.

3. Tožnik podaja laično tožbo v upravnem sporu. Navaja, da ima majhno invalidsko pokojnino in je psihiatrični bolnik v Ormožu, s težko boleznijo. Oče je star 88 let in je bolan, mama je umrla. Meni, da bi lahko dobil starostno pokojnino.

4. Tožena stranka na odgovora na tožbo ni podala, je pa sodišču predložila upravni spis.

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je predmet presoje odločitev tožene stranke, s katero je le-ta tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnila na podlagi prvega odstavka 24. člena ZBPP.

7. Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni v ZBPP (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Za dodelitev brezplačne pravne pomoči morata torej biti kumulativno izpolnjena subjektivni oziroma materialni pogoj (13. člen ZBPP), izpolnjevanje katerega je odvisno od premoženjskih razmer na strani prosilca in njegove družine, ter objektivni pogoj (24. člen ZBPP), izpolnjevanje katerega je odvisno od okoliščin in dejstev o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 8. Objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči predpisuje ZBPP v 24. členu, v katerem določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoč kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (prvi odstavek 24. člena ZBPP).

9. Ker je brezplačna pravna pomoč namenjena zagotavljanju ustavnih pravic do sodnega varstva in pravnega sredstva, je treba določbo 24. člena ZBPP razlagati upoštevajoč načelo sorazmernosti, torej tako, da pri tem ne pride do nedopustnega posega v pravico do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva. Zato je pri razlagi omejitev iz 24. člena ZBPP potreben restriktiven pristop. V primeru, ko bi odločitev o zavrnitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči temeljila na dejanski podlagi, ugotovljeni preko z zakonom določenega standarda očitnosti, ko torej končni zaključki niso očitni, bi bila storjena kršitev pravice do sodnega varstva oziroma pravnega sredstva. Z ustavno skladno razlago določb 24. člena ZBPP do tega ne pride, takšna pa je po presoji sodišča mogoča le ob strogem upoštevanju že večkrat omenjenega temeljnega zakonskega standarda za presojo razumne možnosti za uspeh, torej standarda očitnosti. „Očitna nerazumnost“ pomeni, da mora organ za brezplačno pravno pomoč (med drugim) opraviti oceno o možnostih prosilca za uspeh v postopku oziroma o smiselnosti udeležbe v tem postopku na podlagi razlogov, ki so „očitni“, torej spoznavni na prvi pogled, in tako prepričljivi, da izključujejo omembe vredno („razumno“) možnost prosilca za uspeh v postopku.1

10. Ocena tožene stranke, da tožnik v navedenem socialnem sporu pritožbo zoper odločbo ZPIZ, z dne 15. 6. 2022 nima možnosti za uspeh, saj bo sodišče tožbeni zahtevek za odpravo odločbe ZPIZ, z dne 15. 6. 2022 po vsej verjetnosti zavrnilo, pa ne izključuje njegove možnosti za uspeh. Zaradi tega je napačno sklepanje tožene stranke, da taka ocena pomeni, da prosilec nima verjetnih izgledov za uspeh v navedenem socialnem sporu. Prav tako je tožena stranka zapisala, da prosilec glede na dopolnjeno starost in pokojninsko dobo ob nastanku invalidnosti ni izpolnjeval pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine, zato v skladu z določbo 109. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2) nima pravice do izbire med pokojninama oziroma ne more izbrati starostne pokojnine namesto invalidske pokojnine. Organ za brezplačno pravno pomoč je torej opravil vsebinsko presojo verjetnosti uspeha, ki presega standard očitnosti, za kar pa nima zakonske podlage 2 (tako tudi Upravno sodišče RS v zadevi I U 357/2013 in II U 67/2014).

11. Sodišče ugotavlja glede na obrazloženo, da je bilo pri izdaji izpodbijane odločbe materialno pravno napačno uporabljeno, zato je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijano odločbo odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom tega člena zadevo vrnilo organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo treba ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti o tožnikovi prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 12. Sodišče je, na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

1 Sodba Upravnega sodišča RS opr. št. I U 1076/2015 z dne 3. 9. 2015, št. III U 18/2016 z dne 26. 2. 2016, št. II U 1/2020 z dne 6. 2. 2020. 2 Sodba Upravnega sodišča RS, opr. št. I U 1076/2015 z dne 3. 9. 2015.