Jedro

Predmet presoje je bila zakonitost izpodbijanih odločb o trajanju tožnikove nezmožnosti za delo zaradi poškodbe kolena. Tožnik bi moral nezmožnost za delo zaradi drugih diagnoz oziroma zaradi kasneje poslabšanega zdravstvenega stanja v zvezi s poškodovanim kolenom najprej uveljavljati pred izbranim zdravnikom in drugimi organi tožene stranke. Ker tega ni storil, kasnejše, morebiti spremenjeno zdravstveno stanje, ni moglo biti predmet tega spora.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na odpravo dokončne odločbe tožene stranke z dne 9.5.2005, v zvezi s predhodno odločbo imenovanega zdravnika z dne 25.3.2005, da je bil tožnik zaradi poškodbe kolena začasno nezmožen za delo do 30.3.2005. Hkrati je zavrnilo zahtevek na ugotovitev, da je bil tožnik začasno nezmožen za delo tudi po 30.3.2005. Svojo odločitev je utemeljilo s tem, da imenovani izvedenec ni ugotovil, da bi bil tožnik zaradi poškodbe kolena od 30.3.2005 dalje nezmožen za delo, iz drugih zdravstvenih razlogov pa v spornem času tožnik pri svojem izbranem zdravniku nezmožnosti za delo ni uveljavljal. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da niti sodišče prve stopnje in niti sodišče druge stopnje nista navedli razlogov za zavrnitev tožnikovega dokaznega predloga za imenovanje drugega izvedenca. Zaradi tega izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in se ne da preizkusiti, kar pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Poleg tega bi moralo sodišče tožnika, ki ni imel pooblaščenca, poučiti o njegovih procesnih pravicah. Ker sodišče v okviru tožbenega zahtevka ni izvajalo dokazov glede vseh zatrjevanih pravno relevantnih dejstev, je že iz tega razloga materialno pravo zmotno uporabilo.

Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - UPB3, Ur. l. RS, št. 73/07) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.

Revizija ni utemeljena.

Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je sodišče vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (3. odstavek 370. člena ZPP).

Tako sodišče prve stopnje, kot sodišče druge stopnje je prepričljivo zaključilo, da med ugotovitvami organov tožene stranke in podanim mnenjem s strani sodišča imenovanega izvedenca ni razhajanj, da je bil tožnik v posledici predhodne poškodbe kolena nezmožen za delo do 30.3.2005, za naprej pa v spornem času njegova delazmožnost iz tega razloga ni bila vprašljiva. Tako prepričljiv dokazni zaključek hkrati pomeni, da sodišče pravilno ugotavlja, da so nadaljnji dokazi z drugim izvedencem nepotrebni, oziroma, da so dokazni predlogi v tej smeri neutemeljeni. Glede na to revizijski očitek, da je sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka v smislu 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker ni še posebej obrazložilo, zakaj ni sledilo tožnikovemu predlogu za imenovanje drugega izvedenca medicinske stroke, ni utemeljen.

Tožnik ni navedel, katerih procesnih pravic ni mogel uveljavljati, ker ga sodišče nanje ni opozorilo. Ker je bil vabljen na obravnavo, na kateri je sodišče zaslišalo sodnega izvedenca, pa se obravnave brez opravičila ni udeležil, se je tožnik sam izognil osebnemu razčiščevanju njegovega zdravstvenega stanja z izvedencem in sodišču v zvezi s tem ne more očitati nobene opustitve.

Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

Sodišče je pravilno ugotovilo, da so bile predmet presoje zakonitosti izpodbijanih odločb tožene stranke o zaključku bolniškega staleža oziroma o trajanju tožnikove nezmožnosti za delo posledice poškodbe kolena z dne 7.2.2005, ne pa tožnikova morebitna nezmožnost za delo v posledici drugih diagnoz ali morebitnega kasnejšega poslabšanja zdravstvenega stanja v zvezi s poškodovanim kolenom, saj bi moral tožnik nezmožnost za delo iz teh razlogov predhodno uveljavljati pred izbranim zdravnikom in drugimi organi tožene stranke (81., 82. in 85. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju - Ur. l. RS, št. 9/92 s kasnejšimi spremembami - ter 63. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04). Ker tožnik tega ni storil, morebiti kasneje tekom leta 2005 spremenjeno zdravstveno stanje ni moglo biti predmet tega sodnega spora. Glede na pravilne ugotovitve imenovanega zdravnika tožene stranke in pristojne zdravniške komisije, ki so bile prepričljivo potrjene tudi v sodnem postopku, je bil tožnikov zahtevek za ugotovitev zadržanosti z dela v posledici poškodbe kolena od 31.3.2005 dalje na podlagi določb 29. člena ZZVZZ utemeljeno zavrnjen.

Glede na povedano je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.