Jedro

Pritožbeno sodišče je na podlagi izjave o premoženjskem stanju tožnice in članov njene družine (moža in treh otrok) in priloženih bančnih izpiskov transakcijskih računov tožnice in njenega moža ugotovilo, da dohodek na člana tožničine družine ne dosega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, tj. zneska 577,62 EUR, premoženje, ki se upošteva, pa ne zneska 13.862,88 EUR, zato je tožnica upravičena do oprostitve plačila sodnih taks za postopek pred sodiščem prve stopnje v celoti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se tožeča stranka oprosti plačila sodnih taks za postopek pred sodiščem prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožnici dovolilo plačilo sodne takse za tožbo v višini 306,00 EUR v šestih obrokih po 51,00 EUR, pri čemer prvi obrok zapade v plačilo v roku 15 dni po prejemu plačilnega naloga, drugi 20. 8. 2016, tretji 20. 9. 2016, četrti 20. 10. 2016, peti 20. 11. 2016, šesti pa 20. 12. 2016. 2. Zoper navedni sklep se pritožuje tožnica in predlaga, da jo sodišče oprosti plačila sodne takse, ker bi se sicer bistveno poslabšal socialni položaj njene družine. Navaja, da njeni dohodki in dohodki njenih družinskih članov ne presegajo mesečnega zneska 570,26 EUR ter da nima prihrankov in premoženja, ki bi presegalo znesek 13.862,88 EUR. Sodišče prve stopnje je napačno upoštevalo moževe dohodke, saj prilivov družbe A., ki predstavljajo kupnino za prodane lesene izdelke, ni mogoče šteti kot plače. Od teh prilivov je namreč treba odšteti stroške, poleg tega pa prilivi niso redni oziroma mesečni. Nadalje navaja, da delnice, ki jih ima, nimajo vrednosti v višini 2.982,00 EUR, saj je edini kupec podjetje B. zanje ponudil zelo nizko ceno. Sodišče prve stopnje je tudi napačno navedlo datum vložitve izjave o premoženjskem stanju.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri navedem preizkusu je ugotovilo, da niso podane bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, vendar je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo in zato sprejelo napačno odločitev.

5. Na podlagi prvega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, t. 37/08 in nasl. – ZST-1) v povezavi s 3. odstavkom odločbe Ustavnega sodišča RS št. U‑I‑191/14 z dne 12. 2. 2015 sodišče stranko oprosti plačila sodnih taks v celoti, kadar je plačilo sodne takse procesna predpostavka za izvedbo postopka oziroma opravo dejanja, tudi če stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev, da bi jo prejela, če bi bila s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati. Pri tem je Ustavno sodišče RS kot začasno ureditev pogoja za polno oprostitev plačila sodne takse določilo pravni standard, ki je veljal pred uveljavitvijo ZST-1B (Ur. l. RS, št. 63/13) in ki ga je sodna praksa s smiselnim upoštevanjem kriterijev, ki veljajo za ugoditev prošnji za brezplačno pravno pomoč na podlagi Zakona o brezplačni pravni pomoči (Ur. l. RS, št. 48/01 in nasl. – ZBPP), ter v zvezi s tem tudi Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/10 in nasl. – ZSVarPre), napolnila tako, da je kot merilo upoštevala znesek dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka (drugi odstavek 13. člena ZBPP), ta pa znaša 288,81 EUR (8. člen ZSVarPre). Vrednost premoženja prosilca oziroma njegove družine, ki se upošteva, pa ne sme dosegati ali presegati višine 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, tj. zneska 13.862,88 EUR (prvi odstavek 27. člena ZSvarPre(1) ).

6. Tožnica je v tožbi predlagala, da jo sodišče prve stopnje oprosti ali delno oprosti plačila sodnih taks oziroma ji omogoči obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse, pri tem pa je navedla, da je brezposelna, brez rednih mesečnih prilivov, da ima tri šoloobvezne otroke in da ne zmore plačila sodnih taks brez škode za preživljanje nje same in njene družine. Tožnica je torej primarno uveljavljala oprostitev plačila sodne takse (to izhaja tudi iz njene pritožbe), podredno pa delno oprostitev, odlog plačila ali obročno plačilo. Sodišče prve stopnje ji je z izpodbijanim sklepom omogočilo obročno plačilo sodne takse za tožbo, s čimer je šteti, da je smiselno zavrnilo njen predlog za oprostitev plačila sodnih taks v celoti.

7. Sodišče prve stopnje je na podlagi izjave o premoženjskem stanju tožnice in članov njene družine (moža in treh otrok) z dne 27. 6. 2016 (v izpodbijanem sklepu je pomotoma naveden datum 16. 2. 2016, kar pa ne vpliva na njegovo pravilnost) zmotno presodilo, da tožnica ni upravičena do oprostitve plačila sodnih taks. Pritožbeno sodišče je na podlagi navedene izjave in priloženih bančnih izpiskov transakcijskih računov tožnice in njenega moža ugotovilo, da dohodek na člana tožničine družine ne dosega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, tj. zneska 577,62 EUR, premoženje, ki se upošteva, pa ne zneska 13.862,88 EUR, zato je tožnica upravičena do oprostitve plačila sodnih taks za postopek pred sodiščem prve stopnje v celoti, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

8. Iz izjave o premoženjskem stanju tožnice je razvidno, da ima tožnica dohodek iz naslova plač, nadomestil in drugih prejemkov iz delovnega razmerja v višini 153,88 EUR, iz naslova nadomestil in drugih dohodkov iz obveznega socialnega zavarovanja v višini 2.764,65 EUR, iz naslova dobička iz kapitala, obresti in dividend v višini 191,70 EUR in iz naslova otroškega dodatka v višini 324,05 EUR. Z izjemo otroškega dodatka, ki po izjavi tožnice predstavlja mesečni znesek (kar potrjujejo tudi bančni izpiski tožničinega transakcijskega računa), je treba preostale v izjavi navedene zneske upoštevati kot tožničin letni dohodek, saj tako izhaja iz navodil za izpolnjevanje izjave o premoženjskem stanju. Od premoženja ima tožnica osebno vozilo v vrednosti 200,00 EUR in vrednostne papirje in kapitalske naložbe v vrednosti 2.982,00 EUR. Iz bančnih izpiskov njenega transakcijskega računa drugi dohodki niso razvidni (razvidni so le prilivi pokojnin in otroškega dodatka, kar izhaja že iz njene izjave).

Tožničin mož ima dohodek iz naslova nadomestil in drugih dohodkov iz obveznega socialnega zavarovanja v višini 1.206,24 EUR, iz naslova dohodka verskih delavcev ali preostalega dohodka iz drugega pogodbenega razmerja v višini 1,98 EUR, iz naslova dobička, ugotovljenega na podlagi davčnega obračuna, v višini 7.228,00 EUR in iz naslova dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti v višini 187,31 EUR. Od premoženja ima prihranke na varčevalnem računu v obliki Nacionalne varčevalne sheme in osebno vozilo v vrednosti 1.500,00 EUR. Iz bančnih izpiskov transakcijskega računa tožničinega moža izhaja poleg dohodkov, ki izhajajo že iz izjave, še nakazila s strani družbe A., ki pa jih ni mogoče upoštevati kot dohodek. Pritožba v zvezi s tem pravilno opozarja, da takšna nakazila samostojnemu podjetniku ne predstavljajo dobička, saj se ta ugotavlja na podlagi davčnega obračuna in znaša za tožničinega moža na podlagi izjave 7.228,00 EUR.

Tožnica ima tri mladoletne otroke brez dohodka oziroma premoženja, ki jih je dolžna preživljati in se upoštevajo pri ugotavljanju njenega materialnega položaja (prvi odstavek 10. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev – Ur. l. RS, št. 62/2010 in nadalj. – ZUPJS).

9. Pri ugotavljanju premoženjskega položaja tožnice se njeno osebno vozilo in osebno vozilo njenega moža ne upoštevata, saj njuna vrednost po izjavi ne dosega 28‑kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, tj. zneska 8.086,68 EUR (2. točka prvega odstavka 18. člena ZUPJS(2) ). Prav tako se ne upoštevajo tožničini vrednostni papirji, saj njihova vrednost ne dosega višine 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, tj. zneska 13.862,88 EUR. Pritožbene navedbe, da imajo ti vrednosti papirji v resnici nižjo vrednost, pa ni mogoče upoštevati, saj tega v izjavi tožnica ni navedla, ampak je izrecno navedla znesek 2.982,00 EUR. Ne upoštevajo se niti prihranki tožničinega moža v obliki Nacionalne stanovanjske varčevalne sheme, saj z njimi ne more razpolagati (tretji odstavek 14. člena ZBPP).

10. Po presoji pritožbenega sodišča je tako za ugotovitev materialnega položaja tožnice treba upoštevati njene dohodke in dohodke njenega moža, ki znašajo na letni ravni 15.622,36 EUR(3) , kar mesečno znese 1.301,86 EUR. Na vsakega člana petčlanske družine tako odpade znesek 260,37 EUR, kar ne dosega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, tj. Zneska 577,62 EUR.

11. Pritožbeno sodišče je tako na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP pritožbi tožnice ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je tožnico oprostilo plačila sodnih taks za postopek pred sodiščem prve stopnje.

(1) Omejitev vrednosti premoženja na 13.780,00 EUR ne velja več, saj je že v letu 2014 glede na podatke Statističnega urada RS gospodarska rast presegla dva odstotka BDP.

(2) Omejitev vrednosti osebnega avtomobila na 8.060,00 EUR ne velja več, saj je že v letu 2014 glede na podatke Statističnega urada RS gospodarska rast presegla dva odstotka BDP.

(3) Za tožnico seštevek zneskov: 153,88 EUR, 2.764,65 EUR, 191,70 EUR in 3.888,60 EUR (12x324,05 EUR), ki znese 6.998,83 EUR. Za njenega moža pa seštevek zneskov: 1.206,24 EUR, 1,98 EUR, 7.228,00 EUR in 187,31 EUR, ki znese 8.623,53 EUR.