Jedro

Sodišče prve stopnje je kritično ocenilo zagovor obdolženca in izpoved priče, ki je bila očividec prometne nesreče. Izpoved priče je ocenilo kot verodostojno in obdolženca utemeljeno spoznalo za krivega očitanega mu kaznivega dejanja.

Izrek

Pritožba zagovornika obdolženca se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Po čl. 98/I ZKP mora obdolženec plačati kot stroške pritožbenega postopka povprečnino v znesku 50.000,00 SIT.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Trebnjem je s citirano sodbo spoznalo obdolženca za krivega zaradi kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po I. odst. 325. čl. Kazenskega zakonika in mu izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen 4 mesece zapora in preizkusno dobo dve leti. Sodišče je tudi odločilo, da mora obdolženec plačati stroške kazenskega postopka, oprostilo pa ga je plačila povprečnine in oškodovanko napotilo s premoženjskopravnim zahtevkom na pravdo.

Zoper sodbo je vložil pritožbo obdolženčev zagovornik zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitve kazenskega zakona in predlagal spremembo izpodbijane sodbe z oprostitvijo obdolženca, podrejeno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Višji državni tožilec je v pismenem mnenju predlagal zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je po pregledu kazenske zadeve, razlogov izpodbijane sodbe in pritožbenih navedb ocenilo, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje, kritično presodilo zagovor obtoženca in izpovedbe prič ter utemeljeno spoznalo obdolženca za krivega očitanega mu kaznivega dejanja. Po oceni pritožbenega sodišča so zato neutemeljene pritožbene navedbe, češ da naj bi očividec prometne nesreče M. S. oziroma njegova hčer ne bi imela časa zapisati registrsko številko obdolženčevega vozila in da naj bi prišlo do pomote pri zapisovanju registrske številke, poleg tega naj se po mnenju pritožnika tudi ne bi ujemale izpovedbe prič glede barve in tipa vozila znamke Škoda. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijane sodbe odločno navedlo, zakaj ni sprejelo obdolženčev zagovor, da naj sploh ne bi bil na kraju prometne nesreče, kajti tak zagovor je v celoti ovržen s prepričljivo izpovedbo priče M. S., ki je videl, da ga prehiteva osebni avtomobil Škoda rdeče barve, ki je povzročil kritično prometno situacijo, zaradi česar se je sam umaknil skrajno desno in ko je vozilo pripeljalo vzporedno z njim je tudi videl, da sta v njem dve osebi, s hčerko sta si takoj zapisala registrsko številko in jo sporočila policistom Policijske postaje Trebnje, ki so obdolženca nato tudi ustavili, pripeljali nazaj na kraj nesreče, kjer ga je M. S. tudi prepoznal. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje tudi pravilno sprejelo kot verodostojno mnenje izvedenca cestnoprometne stroke, iz katerega je razvidno, da se je obdolženec odločil za prehitevanje, ko za varno izvedbo niso obstajale prostorske možnosti.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo tudi odločbo o kazenski sankciji, ki je bila izrečena obdolžencu. Čl. 386 ZKP namreč izrecno določa, da pritožba, ki se poda v korist obdolženca, zradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi kršitve kazenskega zakona, obsega tudi pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji. Po oceni pritožbenega sodišča je obdolžencu izrečena kazenska sankcija pravična, zakonita in zlasti tudi smotrna. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo vse obteževalne in olajševalne okoliščine in obdolžencu pravilno izreklo le opozorilno kazensko sankcijo, to je pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo tudi primerno zaporno kazen in primerno dolgo preizkusno dobo.

Pritožbeno sodišče je ocenilo, da izpodbijana sodba ne vsebuje niti zatrjevanih kršitev niti takih, na katere mora v skladu s čl. 383/I ZKP pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti v korist obdolženca, zato je pritožbo obdolženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da mora obdolženec plačati kot stroške pritožbenega postopka povprečnino v znesku 50.000,00 SIT.