Jedro

Ker odvetnik opravi odvetniško storitev za osebo po sklepu sodišča, mora stroške odvetniške storitve, torej odvetniško nagrado in izdatke odvetnika, ki mu pripadajo po odvetniški tarifi, plačati sodišče kot naročnik storitve.

Med nasprotno udeleženko in odvetnico, ki ji je bila postavljena po uradni dolžnosti, ni mandatnega razmerja. Posledično plačila stroškov zastopanja ni upravičena terjati nasprotna udeleženka, ampak le odvetnica, ki je odvetniško storitev opravila. Plačilo lahko uveljavlja zgolj v svojem imenu in ne v imenu osebe, ki jo je zastopala. Enako velja tudi za postopek s pravnimi sredstvi, kadar je predmet izpodbijanja odločitev sodišča o plačilu stroškov zastopanja.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se odvetnici za zastopanje nasprotne udeleženke priznajo stroški v skupnem znesku 348,00 EUR. V presežku je njen stroškovni predlog zavrnilo.

2. Zoper zavrnilni del sklepa se je v imenu nasprotne udeleženke pritožila njena odvetnica. V pritožbi se sklicuje na vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep tako spremeni, da ji prizna še 259,20 EUR nagrade z 20 % DDV. Poudarja, da je bila odvetnica s sklepom sodišča prve stopnje z dne 12. 09. 2011 postavljena kot zagovornica pridržane osebe v postopku z rednim pravnim sredstvom. Odvetnici pripada plačilo za vloženo pritožbo, ne glede na njen uspeh. Sicer pa je sodišče tudi v drugih postopkih priznalo stroške zastopanja v zvezi z rednim pravnim sredstvom.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Stroški postopka sprejema osebe na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih se po 68. člena Zakona o duševnem zdravju (1) krijejo iz sredstev sodišča. To velja tudi za stroške odvetnika, ki ga sodišče v skladu z drugim odstavkom 61. člena istega zakona postavi osebi ob uvedbi postopka. Na ta način se zagotavlja pravica do obveznega zastopanja osebe po pooblaščencu v vseh postopkih pred sodišči, kot je določena v 31. členu zakona.

5. Nagrada in potrebni izdatki odvetnika, ki je bil postavljen po uradni dolžnosti, v skladu s prvim odstavkom 32. člena Zakona o odvetniški tarifi (2) vedno bremenijo državni proračun. Potemtakem oseba, ki je bila brez privolitve sprejeta na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom, nikoli ni dolžna sama kriti stroškov takšnega postopka, ne glede na njegov izid. Ker odvetnik opravi odvetniško storitev za osebo po sklepu sodišča, mora stroške odvetniške storitve, torej odvetniško nagrado in izdatke odvetnika, ki mu pripadajo po odvetniški tarifi, plačati sodišče kot naročnik storitve.

6. Po navedenem se nasprotne udeleženke stroški, ki so nastali z njenim zastopanjem v tem postopku, ne tičejo. Med njo in odvetnico, ki ji je bila postavljena po uradni dolžnosti, ni mandatnega razmerja. Posledično plačila stroškov zastopanja ni upravičena terjati nasprotna udeleženka, ampak le odvetnica, ki je odvetniško storitev opravila. Plačilo lahko uveljavlja zgolj v svojem imenu in ne v imenu osebe, ki jo je zastopala. Enako velja tudi za postopek s pravnimi sredstvi, kadar je predmet izpodbijanja odločitev sodišča o plačilu stroškov zastopanja.

7. Z izpodbijano odločitvijo o delni zavrnitvi stroškov zastopanja torej ni bil prizadet pravni interes nasprotne udeleženke. Pritožbo bi zato morala vložiti odvetnica v svojem imenu. Ker se je pritožila v imenu nasprotne udeleženke, se šteje, da je pritožbo vložila oseba, ki ni imela te pravice. Takšna pritožba ni dovoljena, kar pomeni, da njeno vsebinsko obravnavanje ni dopustno. Sodišče druge stopnje je zato pritožbo zavrglo na podlagi 1. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (3) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (4). Odločitev o zavrženju pritožbe vključuje tudi priglašene pritožbene stroške.

(1) Ur. list RS, št. 77/2008. (2) Ur. list RS, št. 67/2008 in 35/2009. (3) Ur. list RS, št. 73/2007-UPB3 in 45/2008. (4) Ur. list SRS, št. 30/1986 in 290/88 ter Ur. list RS, št. 87/2002, 131/2003 in 77/2008.