Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Stroški izvedenine so stroški postopka in delijo usodo končnega uspeha.
Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da se znesek pravdnih stroškov, ki jih je dolžna tožena stranka povrniti tožniku zviša za 21,13 EUR (na 551,25 EUR).
Sicer se pritožba zavrne.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom toženi stranki naložilo plačilo stroškov tožeče stranke v znesku 530,12 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.
2. Zoper sklep se pritožuje tožnica in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter izda nov sklep, s katerim ugodi priglašenim stroškom tožeče stranke, vse s stroškovno posledico.
Sklep pri odmeri stroškov ne upošteva stroškov pritožbe zoper sklep III P 1537/2013 z dne 7. 6. 2016, s katero je tožnica v celoti uspela. Gre za strošek v višini 587,20 EUR, ki ga je tožnica priglasila v navedeni pritožbi. Ker se sklep o njem ne izreče, je podana bistvena kršitev pravil postopka. Napačna je odločitev glede nepriznavanja stroška parkirnine. Tožnica potrdila ne more predložiti, dokler slednja ni plačana. V času trajanja naroka namreč še nima potrdila o plačilu parkirnine. Sklep nepravilno pri priznanju stroškov izvedenine upošteva uspeh. Strošek izvedenine je neodvisen od višine zahtevka oziroma uspeha v pravdi. Tožnica je do njega upravičena v celoti, kot je zavzelo stališče že Višje sodišče v Ljubljani (VSL sodba II Cp 1928/98). Založen predujem ni bil v celoti porabljen za plačilo izvedenca, zato bi morala dobiti tožnica vrnjeno razliko.
3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.
4. Pritožba je delno utemeljena.
5. O stroških postopka je v predmetnem postopku sodišče prve stopnje enkrat že odločalo in sicer s sklepom III P 1537/2013 z dne 7. 6. 2016. Navedeni sklep je bil po pritožbah obeh strank razveljavljen in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek1 (s sedaj izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje o stroških postopka odločilo ponovno). Pritožba utemeljeno uveljavlja, da je tožnica upravičena tudi do povrnitve pritožbenih stroškov, priglašenih v pritožbi 17. 6. 2016, ki jih izpodbijani sklep ne upošteva. V skladu s tarifno številko 3220 Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) tožnici pripada nagrada za postopek z rednimi pravnimi sredstvi v znesku 50,00 EUR in ne 587,20 EUR, kot je priglasila v pritožbi. Upoštevaje materialne stroške (20,00 EUR), zato znašajo stroški pritožbe 70,00 EUR, povišani za 22 % DDV 85,4 EUR, z upoštevanjem uspeha tožnice (24,74 %) pa 21,13 EUR.
6. Pravilna je odločitev sklepa glede nepriznavanja stroška parkirnine. Tožnica je, kot kažejo podatki spisa, specificiran zahtevek za povrnitev stroškov podala v vlogi 26. 5. 2016, kar je po že opravljeni glavni obravnavi 17. 12. 2015. Brez pomena je zato pritožbeno prikazovanje, da lahko pridobi potrdilo šele po končanem parkiranju, po zaključku naroka.
7. Stroški izvedenine so stroški postopka in delijo usodo končnega uspeha, kot pravilno upošteva sklep. Zmotno je drugačno pritožbeno stališče, da bi jih tožnica morala dobiti povrnjene, ne glede na končni uspeh. Stališče, zavzeto v sodbi, na katero se sklicuje pritožba, je bilo preseženo in mu kasnejša večinska sodna praksa ni sledila.
8. Po navedenem je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep (delno) spremenilo tako, da je toženki naložilo v plačilo še 21,13 EUR (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s peto alinejo 358. člena ZPP in 366. členom ZPP). Sicer pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.
9. Tožnica je uspela s sorazmerno majhnim delom pritožbe, zato ni upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov (tretji odstavek 154. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP). Odločitev o zavrnitvi njenih pritožbenih stroškov je zajeta v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.
1 Sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2430/2016 z dne 22. 2. 2017.