Jedro

V kolikor je zahteva za vračunanje darila dana, jo mora sodišče obravnavati in o njej, če dejstva niso sporna, tudi odločiti. V primeru spora o dejstvih, pa mora, upoštevajoč 210. člen ZD, postopek najprej prekiniti in dediče napotiti na pravdo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje za dediče v zapuščinsko premoženje pripadajočega nepremičnega in premičnega premoženja (natančneje specificiranega v točki I izreka) razglasilo zapustnikovo vdovo in dva sinova, vsakega do 1/3. Ker je vdova svoj dedni delež odstopila sinovoma AA in BB (kot to izhaja iz izvensodnega dednega dogovora z dne 18. 8. 2014), je sodišče odredilo, da se v zemljiški knjigi pri nepremičninah parc. št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, vse k. o. X, vknjiži lastninska pravica na AA do 2/3 in BB do 1/3, pri ostalih nepremičninah pa na BB do 2/3 in AA do 1/3. 2. Pritožbo vlaga dedič BB. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD). Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Opozarja, da sodišče, kljub izrecni zahtevi pritožnika v pripravljalni vlogi z dne 17. 1. 2014 (točka 2) in pripravljalni vlogi z dne 31. 3. 2014 (točka 9), v dedni delež AA ni vračunalo darila, ki ga je ta prejel z darilno pogodbo z dne 25. 6. 2006 (parc. št. 8, k. o. X) ter darila, ki ga predstavlja s poslovnega računa zapustnika dvignjen in za osebne potrebe sodediča porabljen znesek v višini 5.467,06 EUR. Med pritožnikom in dedičem AA je sicer prišlo do spora, ali je šlo pri darilni pogodbi z dne 25. 6. 2006 za odplačno ali neodplačno pogodbo, pri potrošenih denarnih sredstvih pa za spor o tem, ali so bila sredstva potrošena za zasebno porabo AA ali za potrebe gostilne X, vendar pa bi moralo sodišče v tem primeru zapuščinski postopek prekiniti in tistega, katerega pravico šteje za manj verjetno, napotiti na pot pravde. Tega ni storilo. Sklep o dedovanju je bil zato izdan preuranjeno, odločitev pa je nepravilna, saj bi moral obdarjeni dedič iz zapuščine prejeti manj. Tudi iz dogovora z dne 18. 8. 2014 izhaja, da bi bilo potrebno pred tem izvršiti vračunanje daril. 3. Dediča AA in CC na pritožbo nista odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Kot izhaja iz podatkov spisa, je pritožnik v teku zapuščinskega postopka zahteval, da se sodediču AA v njegov dedni delež vračuna vrednost daril, ki jih je prejel od zapustnika, in sicer vrednost nepremičnine parc. št. 8, k. o. X (darilna pogodba z dne 25. 6. 2006) ter znesek 5.467,06 EUR, ki ga je AA z uporabo poslovne kartice zapustnika dvignil s poslovnega računa in porabil zase(1). Dedič AA je zahtevku za vračunanje nasprotoval in trdil, da pri pogodbi z dne 25. 6. 2006 ni šlo za darilo, saj je sredstva za nakup nepremičnine zagotovil sam, denarnih sredstev s poslovnega računa zapustnika pa ni porabil zase, ampak za potrebe gostilne zapustnika. Med dedičema je glede na povzete trditve prišlo do spora o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža, zlasti vračunanje v dedni delež (3. točka drugega odstavka 210. člena ZD). Ne glede na tak spor sodišče prve stopnje zapuščinskega postopka ni prekinilo in dedičev ni napotilo na pravdo, ampak je postopek zaključilo in izdalo sklep o dedovanju, s katerim o vračunanju ni odločilo.

6. Takšno ravnanje sodišča prve stopnje je, kot to pravilno opozarja pritožnik, nepravilno, sklep o dedovanju, s katerim sodišče vračunanja daril ni opravilo, pa vsaj preuranjen.

7. ZD v 46. členu določa, da se vsakemu zakonitemu dediču v dedni delež vračuna vse, kar je na kakršenkoli način prejel v dar od zapustnika, razen, če je zapustnik ob daritvi ali pozneje ali v oporoki izjavil, da se darilo ne vračuna v dedni delež, ali če se da iz okoliščin sklepati, da je bila takšna zapustnikova volja. Institut vračunanja daril, ki je podrobneje urejen v členih 47 do 58 ZD omogoča, da dobijo obdarjeni dediči, če ostali dediči to zahtevajo, iz zapuščine ustrezno manj. To je toliko manj kot znaša vrednost prejetega darila. S tem se doseže enako obravnavanje zakonitih dedičev glede vsega, kar so neodplačno dobili od zapustnika.(2) V kolikor je zahteva za vračunanje darila dana, jo mora sodišče obravnavati in o njej, če dejstva niso sporna, tudi odločiti. V primeru spora o dejstvih, pa mora, upoštevajoč že omenjeni 210. člen ZD, postopek najprej prekiniti in dediče napotiti na pravdo. O zahtevi za vračunanje v tem primeru odloči po tem, ko se pravdni postopek pravnomočno konča; če tožba ni vložena pa, ko izteče rok, ki ga je sodišče določilo za vložitev tožbe (tretji in četrti odstavek 213. člena ZD).

8. Ker teh pravil sodišče prve stopnje ni upoštevalo, je moralo pritožbeno sodišče pritožbi ugoditi in sklep o dedovanju na podlagi na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi z 163. členom ZD razveljaviti. Zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek.

9. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje, če bodo dediči vztrajali vsak pri svojih trditvah, na podlagi 210. in 213. člena ZD zapuščinski postopek prekiniti in dediče napotiti na pravdo, po zaključeni pravdi (tretji odstavek 213. člena ZD) ali pa po izteku roka za vložitev tožbe (četrti odstavek 213. člena ZD) pa o dedovanju zapuščinskega premoženja, kar vključuje tudi zahtevo za vračunanje daril, ponovno odločiti.

Op. št. (1): Glej zapisnik zapuščinske obravnave z dne 8. 7. 2013 (list. št. 70) ter vlogo pritožnika z dne 17. 2. 2014 (list. št. 106) ter 31. 3. 2014 (list. št. 136).

Op. št. (2): Več o tem glej v delu Karel Zupančič in Viktorija Žnidaršič Skubic, Dedno pravo, tretja spremenjena in dopolnjena izdaja, 2009, stran 107 do 112.