Jedro

V skladu z določbami ZSVarPre morebitne tekoče izvršbe ne morejo vplivati na višino lastnega dohodka prosilca.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Novi Gorici (v nadaljevanju tožena stranka) kot neutemeljeno zavrnil prošnjo A.A. (v nadaljevanju tožnik) za dodelitev redne oblike brezplačne pravne pomoči. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik dne 28. 8. 2013 vložil prošnjo za dodelitev redne oblike brezplačne pravne pomoči v zvezi s pritožbo zoper sodbo Okrožnega sodišča v Novi Gorici P 129/2011 z dne 26. 6. 2013 ter zoper sklep o stroških z dne 26. 8. 2013. Na podlagi prošnji priložene izjave tožnika, priloženih potrdil DURS-a z dne 30. 8. 2013, B. d.o.o. glede izplačanih neto plač za maj in junij 2013, treh potrdil ZPIZ, banke, prometnega dovoljenja, obvestila Centra za socialno delo z dne 31. 3. 2013 in plačilnih list za meseca junij in julij 2013 ter podatkov pridobljenih iz elektronskega P vpisnika, je tožena stranka ugotovila, da je tožnik, v smislu 23. člena ZBPP samska oseba in da znaša njegov povprečni mesečni dohodek 912,50 EUR. Tožniku pojasnjuje, da je dvakratnik minimalnega dohodka v trenutku vložitve prošnje znašal 530,44 EUR. Pri tem kot zakonsko podlago za ugotovitev minimalnega dohodka navaja določbe 8. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) v zvezi s prvim odstavkom 152. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) in s sklepom o usklajeni višini minimalnega dohodka od avgusta 2013. Na podlagi ugotovitve, da dohodek tožnika presega višino dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, tožena stranka zaključuje, da prosilec ne izpolnjuje pogoja iz 13. člena ZBPP. Zato je tožnikovo prošnjo morala zavrniti na podlagi 2. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP.

Tožnik v tožbi navaja, da zaradi izvršb in blokad na TRR pri NKBM (prilaga fotokopije registra izvršb Nova KBM), nima denarnih sredstev za plačilo odvetnikov. Zatrjuje, da je imel v treh mesecih za preživetje največ 10 do 20 EUR in da je zato pri CSD Tolmin zaprosil tudi za enkratno denarno pomoč. V nadaljevanju navaja, da bi njegove družinske zgodbe in izvršbe lahko pojasnil komandir Policijske postaje C. Sodišču smiselno predlaga naj tožbi ugodi in v zadevi odloči tako, da mu v obravnavani zadevi dodeli brezplačno pravno pomoč.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe. V zvezi s tožbenimi navedbami, s katerimi tožnik opisuje težko finančno stanje, pa pojasnjuje, da je pri ugotavljanju lastnega dohodka tožnika upoštevala določbe 12., 14. in 20. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih. Zato je bil tožniku lastni dohodek, ugotovljen v izpodbijani odločbi, lahko zmanjšan po 14. členu le za izplačane preživnine v višini izvršljivega pravnega naslova. Po tretjem odstavku 12. člena istega zakona pa se pri izračunu lastnega dohodka druge izvršbe ne upoštevajo. Sodišču zato predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločitev, ki izhaja iz podatkov v spisu Bpp 341/2013 pravilna in zakonita. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je tožena stranka, na podlagi ugotovljenega lastnega dohodka tožnika, ki mu tožnik ne ugovarja in ob upoštevanju določb Zakona o brezplačni pravni pomoči, navedla pravilne razloge za izpodbijano odločitev. Sodišče zato v celoti sledi njeni utemeljitvi in razlogov za svojo odločitev ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami pa še navaja: Po oceni sodišča tožena stranka pri ugotavljanju lastnega dohodka tožnika, niti v tožnikovi prošnji in priloženi izjavi, ni imela podlage za upoštevanje finančnih težav, ki jih tožnik navaja v tožbi. Tožnik je v prošnji podani na obrazcu v poglavju C.ODHODKI v zadnjih 12 mesecih pred mesecem vložitve prošnje obkrožil "DA" le za "Izplačane preživninske obveznosti", ni pa navedel drugih odhodkov pri katerih je obkrožil "NE". Iz tožnikove prošnje pa jasno izhaja tudi, da tožnik ni prejemnik denarne socialne pomoči. To pa pomeni, da predstavljajo tožbene trditve, s predlaganimi dokazi, nova dejstva in nove dokaze, ki jih tožnik v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni navedel. Ker v tožbi ni obrazložil zakaj jih ni navedel že prej, jih sodišče po določbi 52. člena ZUS-1 ne more upoštevati kot tožbeni razlog.

Kljub temu pa sodišče tožniku pojasnjuje, da glede na določbe Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, na katere se sklicuje tudi tožena stranka v odgovoru na tožbo, na ugotovljeno višino lastnega dohodka tožnika, tekoče izvršbe ne bi mogle vplivati. S pavšalnimi navedbami o težkem finančnem položaju in zaprošeni socialni pomoči, ki iz njegove prošnje in podatkov, na katerih temelji izpodbijana odločitev, ne izhajajo, tožnik ne more vplivati na odločitev v tem upravnem sporu.

Na podlagi navedenega je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po prvem odstavku 63. člena ZUS-1.