Jedro

Dejstvo, da toženki pravica do štipendiranja ni mirovala, je sodišče druge stopnje ugotovilo samo (iz listin v spisu), mimo dejanskih ugotovitev in zaključkov sodišča prve stopnje, saj le-to tega ne ugotavlja. Ta dejanska ugotovitev je tudi v nasprotju z listinami v spisu.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je naložilo toženki, da plača tožeči stranki 10.395,26 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 9. 2006 dalje do plačila v roku 15 dni ter ji povrne stroške postopka.

Sodišče je ugotovilo, da sta stranki sklenili pogodbo o štipendiranju, ki je bilo dogovorjeno do dokončanja izobraževanja po študijskem programu, vendar najdalj do 30. 9. 2002. Po tem datumu je tožeča stranka na prošnjo toženke ta rok trikrat podaljšala, nazadnje do 30. 9. 2005. Toženka ni dokončala izobraževanja niti do tega roka. Sodišče je ugotovilo, da niso obstajali utemeljeni razlogi za ponovno podaljšanje roka za dokončanje izobraževanja in v skladu z 8. členom pogodbe o štipendiranju odločilo o vrnitvi prejetih znesek štipendij z obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zahtevek tožeče stranke zavrnilo, tej pa naložilo, da toženki povrne stroške postopka pred sodiščem prve in druge stopnje.

V obrazložitvi sodbe je med drugim navedlo, da v 2., 8. in 12. členu pogodbe o štipendiranju med strankama ni določeno, da mora štipendist vrniti zneske štipendij, če študija ne dokonča v roku. Nadalje je sodišče druge stopnje natančneje obrazložilo, da obveznost vrniti prejete zneske štipendije ne izhaja iz nobene od alinej 8. člena pogodbe o štipendiranju, tudi iz prve alineje prvega odstavka tega člena ne. Ta določa, da štipendist izgubi pravico do štipendiranja in je dolžan povrniti vse prejete zneske v primeru, če po letu dni mirovanja pravice do štipendiranja ne opravi vseh pogojev za vpis v višji letnik ali dokončanje študija oziroma če po tem roku ne pošlje štipenditorju ustreznih dokazil. Iz listin v spisu je po zaključku sodišča druge stopnje razvidno, da toženki pravica do štipendiranja ni mirovala, zato te določbe ni mogoče upoštevati.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Prereka ugotovitev sodišča druge stopnje, da toženki pravica do štipendiranja ni mirovala in zato ni mogoče uporabiti prve alineje prvega odstavka 8. člena pogodbe o štipendiranju. Ta ugotovitev ne drži, saj je tožeča stranka v dokaznem postopku predložila tri sklepe (z dne 27. 11. 2002, 2. 3. 2004 in 18. 3. 2005), iz katerih izhaja, da pravice in obveznosti po sklenjeni pogodbi o štipendiranju mirujejo do datumov, ki so določeni v sklepih. Sklepi vsebujejo tudi opozorilo, da bo štipendistka dolžna vrniti izplačane zneske štipendij, če do roka ne bo zaključila študija in ne prijavila pripravništva oziroma se zaposlila v skladu s 6. členom pogodbe o štipendiranju. Ugotovitev sodišča, da pravice po pogodbi o štipendiranju niso mirovale, je tudi v nasprotju z navedbami toženke, ki je v odgovoru na tožbo izrecno navedla, da je v času mirovanja obveznosti opravila diplomsko seminarsko nalogo ter da je v času mirovanja obveznosti vztrajno iskala kakršnokoli zaposlitev na področju šolstva. Tudi v odgovoru na tožbo, ki ga je toženka vložila po pooblaščencu, je navedeno, da je prosila za mirovanje študijskega razmerja. Zato je nasprotna trditev pritožbenega sodišča v nasprotju z listinami in navedbami strank, to pa predstavlja bistveno kršitev določb postopka. Napačno je tudi stališče v izpodbijani sodbi, da v tem primeru ni mogoče uporabiti določbe prve alineje prvega odstavka 8. člena štipendijske pogodbe.

4. Revizija je utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj., ter prvi odstavek 384. člena ZPP v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

6. Revizija uveljavlja bistveno kršitev določb postopka, ki jo vsebinsko opredeli kot kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Po tej določbi je bistvena kršitev določb postopka podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju; ali če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin ali zapisnikov o izpovedbah v postopku, in med samimi temi listinami oziroma zapisniki.

7. Izpodbijana sodba temelji tudi na presoji, da utemeljenost tožbenega zahtevka za vrnitev štipendije z obrestmi ne izhaja iz določbe prve alineje prvega odstavka 8. člena pogodbe o štipendiranju med strankama, ker je iz listin v spisu razvidno, da toženki pravica do štipendiranja ni mirovala. Ta dejanska ugotovitev je lahko odločilna za presojo, saj iz prve alineje prvega odstavka 8. člena pogodbe izhaja, da je štipendist dolžan vrniti vse prejete zneske štipendije, če po letu dni mirovanja pravice do štipendiranja ne opravi vseh pogojev za vpis v višji letnik ali dokončanje študija oziroma če po tem roku ne pošlje štipenditorju ustreznih dokazil. 8. Dejstvo, da toženki pravica do štipendiranja ni mirovala, je sodišče druge stopnje ugotovilo samo (iz listin v spisu), mimo dejanskih ugotovitev in zaključkov sodišča prve stopnje, saj le-to tega ne ugotavlja. Ta dejanska ugotovitev je tudi v nasprotju z listinami v spisu (prav na te listine se sklicuje sodišče druge stopnje), saj iz sklepov tožeče stranke o podaljšanju roka za končanje študija toženki z dne 27. 11. 2002, 2. 3. 2004 in 18. 3. 2005 izhaja ravno nasprotno – izrecno je navedeno, da pravice in obveznosti po sklenjeni pogodbi o štipendiranju toženki mirujejo do posameznih podaljšanih rokov za dokončanje študija – do 30. 9. 2003, 30. 9. 2004 in 30. 9. 2005. Tožeča stranka v reviziji pravilno opozarja, da se je tudi toženka v odgovoru na tožbo že sama sklicevala na mirovanje obveznosti iz pogodbe o štipendiranju. Glede na to se o odločilnih dejstvih pojavlja nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin v postopku, in med samimi temi listinami. Podana je očitana bistvena kršitev določb postopka.

9. V skladu s prvim odstavkom 379. člena ZPP je revizijsko sodišče razveljavilo sodbo sodišča druge stopnje in vrača zadevo temu sodišču v novo sojenje.

10. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).