Jedro

Za upravičenost do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, določenih v 1. odst. 148. člena zakona, morajo biti z medicinskimi izvidi ali z izvidom osebnega pregleda pred medicinskimi strokovnjaki izkazana vsa v 1.odst. 148. člena zakona našteta stanja. Če je podana samo večina od teh stanj, gre za stanje po 2. odst. 148. člena zakona in s tem za upravičenost do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, kar pa ima tožnik s strani toženca že priznano.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče je zavrnilo tožnikov zahtevek, da se mu prizna pravica do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb od 28.9.1994 dalje.

Zoper sodbo se pritožuje tožnik po pooblaščenki, smiselno zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.

Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev le-te kot neutemeljene.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče razčistilo bistvena dejstva, od katerih je odvisna odločitev v zadevi ter na podlagi pravilno uporabljenega materialnega prava pravilno odločilo. Pri tem tudi ni kršilo postopkovnih določb, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti. Sodbo je tudi ustrezno obrazložilo tako z dejanskimi kot s pravnimi razlogi. Pritožbeno sodišče se z njimi strinja. V izogib ponavljanju jih ne navaja znova. Glede na pritožbena izvajanja pa povdarja naslednje.

Sodišče je opravilo dve obravnavi in sicer dne 12.3.1997 ter dne 11.2.1998. Obeh obravnav se je udeležila tožnikova pooblaščenka. iz nobenega od obravnavnih zapisnikov ne izhaja pritožbena trditev, da ji je sodnica pred podpisom zapisnika dejala, da je "na zahtevek upravičena", zaradi česar je, kot navaja pritožba, pooblaščenka zapisnik podpisala. Zato naj bi šlo po pritožbenem stališču za pomoto in kot kaže ima pritožba pri tem v mislih pomoto s tem, ko je sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo. V zadnjem obravnavnem zapisniku z dne 11.2.1998 je tudi jasno navedeno, da sodba izide pismeno in je pod list. št. 17 v spisu prve stopnje posvetovalni zapisnik. Iz sodbe ter zapisnikov in listin tudi ne izhaja nobeno od stanj, navedenih v 13. točki 2. odst. 354. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. SFRJ, št. 4/77-35/91), ki se na podlagi zakona uporablja v R Sloveniji in glede na določbo 1. odst. 14. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur.l. RS, št. 19/94) tudi v postopku pred temi sodišči. Glede vsebinskih razlogov pa pritožba samo pavšalno zatrjuje, da je tožnik v letih 1992, 1993 in 1994 ter tudi danes v celoti odvisen od tuje nege in pomoči, ne da bi za to ponujala ali predložila dokaze, konkretno medicinske izvide. Zato te navedbe ne morejo biti upoštevne. Pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da se tudi za presojo stanj po 148. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 12/92- 54/98) lahko upoštevajo samo medicinski izvidi, saj gre za presojo posledic zdravstvenega stanja in s tem torej za medicinska vprašanja. Za upravičenost do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, določenih v 1. odst. 148. člena zakona, morajo biti torej z medicinskimi izvidi ali z izvidom osebnega pregleda pred medicinskimi strokovnjaki izkazana vsa v 1. odst. 148. člena zakona našteta stanja. Če je podana samo večina od teh stanj, gre za stanje po 2. odst. 148. člena zakona in s tem za upravičenost do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, kar pa ima tožnik s strani toženca že priznano. Ker tako iz vprašalnika, izpolnjenega s strani tožnikovega lečečega zdravnika dne 4.7.1994 izhaja, da tožnika ni potrebno hraniti, ker se hrani sam in da je le delno nepokreten, enako pa je ugotovil tudi zdravnik izvedenec posameznik, člank IK v Velenju v mnenju z dne 28.9.1994, podanem na podlagi pregleda tožnika na domu, pa tudi IK II je dne 27.3.1995 ugotovila, da se tožnik samostojno hrani, ter enako IK II v mnenju, podanem tekom sodnega postopka dne 14.7.1997, ko je tožnika tudi osebno pregledala ter ugotovila tudi, da po navedbah pooblaščenke naredi tudi nekaj korakov po stanovanju z uporabo opornice in ob opori žene, pritožbeno sodišče ne najde razloga v pravilnost navedenih mnenj, ki so skladna tudi z ugotovitvami v vprašalniku lečečega zdravnika ter ostalo predloženo medicinsko dokumentacijo v postopku pri tožencu.

Če pa se je tožniku stanje tako poslabšalo, da je sedaj v celoti odvisen od tuje nege in pomoči, kot navaja pritožba, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je sodišče pristojno presojati zadevo po dejanskem stanju, podanem v času do zaključka postopka pri tožencu, konkretno do izdaje drugostopenjske odločbe z dne 13.6.1995. V nasprotnem primeru bi brez pravne podlage prevzelo pristojnosti, ki jih ima toženec. Smiselno glede na določbe 262. člena zakona mora o vseh novotah, nastalih po zaključku postopka pri tožencu, najprej v novem postopku odločiti toženec. Zato ima tožnik možnost sam ali preko osebnega zdravnika ali zdravniške komisije glede zatrjevanega poslabšanja pričeti nov postopek pri pristojni enoti toženca. Seveda pa mora zahtevi predložiti tudi vso novo medicinsko dokumentacijo.

Zaradi vsega obrazloženega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.