Jedro

Določba 1. odstavka 23. člena ZKZ vsebuje izločitvene kriterije do točke, ko se ugotovi izpolnjevanje podanega najvišjega kriterija, kar pomeni v obravnavanem primeru, da sta oba prejemnika ponudbe na istem mestu glede enega vložka, pri drugih pa je solastnik zgolj Sklad, ki torej izpolnjuje tudi pretežnostni kriterij za v prodajo ponujena kmetijska zemljišča, ki ga tudi v svoji sodni praksi uporablja sodišče pri presoji pravilnosti odločb o odobritvi pravnega posla, glede na 23. člen ZKZ.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahteva za povrnitev stroškov postopka tožeče stranke se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo odobril pravni posel na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Kranju I P 544/2007 z dne 11. 1. 2008, s katero je nadomeščena kupoprodajna pogodba, ki sta jo bila dolžna skleniti A.A. in Republika Slovenija, zanjo Sklad kmetijskih zemljišč Republike Slovenije, katere predmet je 198/30000-tinski delež vložka št. ... k.o. ..., 31572/4553970-tinski delež vložka št. ... k.o. ... in 186816/3602790-tinski delež vložka ... k.o. ..., ki obsega v odločbi naštete nepremičnine. V obrazložitvi je navedel, da so izjavo o sprejemu ponudbe podali Republika Slovenija – Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, B.B., C.C. in D.D.. Sklad kmetijskih zemljišč je po zaključeni ponudbi prodajalca A.A. pozval k sklenitvi kupoprodajne pogodbe, vendar prodajalec pogodbe ni podpisal, iz tega razloga je bila vložena tožba na sklenitev kupoprodajne pogodbe. Okrožno sodišče je razsodilo, da je prodajalec dolžan z RS skleniti kupoprodajno pogodbo na podlagi ponudbe za prodajo njemu lastnih solastninskih deležev. V postopku je upravni organ ugotavljal prednostni vrstni red kupcev. Izkazovala sta ga le Republika Slovenija, in sicer da ima prednostno pravico za nakup solastninskih deležev pri vseh vložkih, B.B. pa prednostno pravico kot solastnik vložka št. 1096 ter kot kmet. Meni, da je glede na določbo 1. odstavka 23. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), iz katere izhaja, da ima solastnik prednostno pravico nakupa pred vsemi ostalimi prednostnimi upravičenci, treba odobriti pravni posel, ki pa je sklenila Republika Slovenija.

Drugostopni organ je pritožbo B.B. zavrnil. Pri odločanju o pritožbi je ravnal v ponovljenem postopku, saj je Upravno sodišče s sodbo I U 111/2009 z dne 12. 3. 2010 odločbo, s katero je drugostopni organ ugodil pritožbi B.B. in odpravil prvostopno odločbo ter zahtevo za odobritev pravnega posla zavrnil, odpravilo. V ponovnem postopku je obravnaval pritožbo v skladu s stališči, izraženimi v sodbi. Menil je, da je potrebno upoštevati dejstvo, da je Sklad kmetijskih zemljišč solastnik pri vseh vložnih številkah, B.B. pa le pri eni. Ob upoštevanju dejstva, da je lastnik prodajo pogojeval z odkupom vseh parcel skupaj je prvostopni organ pravilno odobril posel. Tožeča stranka v tožbi navaja, da je stališče sodišča in drugostopenjskega organa glede uporabe 23. člena ZKZ napačno. Vrstni red iz 23. člena ZKZ je treba razumeti kot izločitvene kriterije po vrstnem redu. Tožeča stranka izpolnjuje kriterij iz 4. točke 1. odstavka 23. člena ZKZ. Ne strinja se z razlago, da ko si konkurirata na prvem mestu prednostnega vrstnega reda (1. točka 1. odstavka 23. člena ZKZ) dva ali več solastnikov, da je prodajalec prost pri izbiri kupca, kot to določa 4. odstavek 23. člena ZKZ. Po mnenju tožnika šele, če bi bila izenačena tudi na podlagi kriterijev od 2. - 6. točke 1. odstavka 23. člena ZKZ, pride v poštev razlaga po določbi 4. odstavka 23. člena ZKZ. Taka razlaga izhaja tudi iz sodbe U 1639/06 z dne 11. 11. 2008. Predlaga odpravo prvostopne odločbe in zahteva povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Stranke z interesom v tem postopku Sklad kmetijskih zemljišč, C.C., D.D. in A.A. na tožbo niso odgovorile.

Tožba ni utemeljena.

V zadevi je sporna odobritev pravnega posla na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Kranju, ki nadomešča kupoprodajno pogodbo.

Pravno relevantna dejstva, ki so vodila organ prve stopnje pri odločitvi, so bila, da je Sklad solastnik vseh v prodajo ponujenih vložkov nepremičnin, B.B. pa le enega. Glede na 1. točko 1. odstavka 23. člena ZKZ je torej Sklad pri dveh vložkih nesporno prednostni upravičenec.

Sporno za tožečo stranko je, da se v primeru konkurence solastnikov uporabi po analogiji 4. odstavek 23. člena ZKZ. Ta določa, da če nihče od predkupnih upravičencev ne uveljavlja predkupne pravice, lahko prodajalec proda kmetijsko zemljišče vsakomur, ki je sprejel ponudbo pravočasno in na način, predpisan s tem zakonom, če sklenjeno pogodbo odobri upravna enota v skladu z 22. členom tega zakona. Tožeča stranka svoje razumevanje določbe utemeljuje z razlago, da se določbo lahko uporabi šele, če bi bila prejemnika ponudbe izenačena tudi na podlagi kriterijev od 2. - 6. točke 1. odstavka 23. člena ZKZ.

Določbe 1. odstavka 23. člena ZKZ glede na obravnavan primer, ko tožeča stranka zatrjuje, da pri enem vložku izpolnjuje tako kriterij solastnika (1. točka) kot kmeta (4. točka), Sklad pa le 1. točko kot solastnik, ter da ima zato močnejšo prednostno pravico do nakupa, ni mogoče razlagati na ta način. Določba 1. odstavka 23. člena ZKZ vsebuje izločitvene kriterije do točke, ko se ugotovi izpolnjevanje podanega najvišjega kriterija, kar pomeni v obravnavanem primeru, da sta oba prejemnika ponudbe na istem mestu glede enega vložka, pri drugih pa je solastnik zgolj Sklad, ki torej izpolnjuje tudi pretežnostni kriterij za v prodajo ponujena kmetijska zemljišča, ki ga tudi v svoji sodni praksi uporablja sodišče pri presoji pravilnosti odločb o odobritvi pravnega posla, glede na 23. člen ZKZ. Drugačno razumevanje kriterijev, kot jih je navedlo sodišče v tej sodbi in sodbi I U 111/09 z dne 12. 3. 2010 ne izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča U 1639/2006 z dne 11. 11. 2008. Organ je torej za sporni vložek lahko uporabil določbo 4. odstavka 23. člena ZKZ, saj je Sklad kmetijskih zemljišč ponudil v odobritev sodbo, ki nadomešča kupoprodajno pogodbo.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in nadaljnji, v nadaljevanju ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Zahtevo za povrnitev stroškov postopka je sodišče zavrnilo na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Pravni pouk temelji na določbi 1. odstavka 73. člena ZUS-1.