Jedro

Predpostavka za zahtevo za pravično zadoščenje za povzročeno škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v pravdi je predhodna vložitev pospešitvenih sredstev, in sicer nadzorstvene pritožbe, ki ji je bilo ugodeno s sklepom ali z obvestilom, ali vložitev rokovnega predloga.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo, s katero je tožeča stranka zahtevala plačilo odškodnine zaradi sojenja v nerazumnem roku in ji naložilo, da toženi stranki plača 179,00 EUR pravdnih stroškov.

2. Tožeča stranka je proti takšni odločitvi vložila pritožbo iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je prvostopenjsko sodišče zmotno zaključilo, da tožeča stranka ni vložila nadzorstvene pritožbe, saj je takšen zaključek v nasprotju z listinami in vsebino listin v sodnem spisu, kar predstavlja bistveno kršitev določb po 15. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Nadzorstvena pritožba, vložena pri Ministrstvu za pravosodje, vsebuje vse sestavine v skladu z 2. odstavkom 5. člena Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (v nadaljevanju ZVPSBNO), prav tako pa tudi na podlagi vsebine nadzorstvene pritožbe nikakor ni mogoče zaključiti, da nadzorstvena pritožba ni bila vložena. Iz vloge tožeče stranke, ki je sodišče ni štelo za nadzorstveno pritožbo, namreč izhaja, da se je tožnik pritožil nad dolgotrajnostjo izvrševanja začasne odredbe in da je sodišču očital, da nepotrebno odlaša z odločitvijo. Nadalje je bil tožnik ves čas obravnavanja njegove nadzorstvene pritožbe povsem prepričan, da Ministrstvo za pravosodje in predsednica okrožnega sodišča obravnavata njegovo pritožbo, saj ga nihče ni opozoril, da njegove vloge ne štejejo za nadzorstveno pritožbo. Nesprejemljivo je, da je sodišče šele v pravdnem postopku zaradi plačila odškodnine očitalo pravnemu laiku, da njegove nadzorstvene pritožbe po vsebini ni mogoče obravnavati kot nadzorstvene pritožbe, čeprav je v predhodnem postopku ni nihče zavrgel. Izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o tem, kot kaj obravnavati predmetno vlogo tožnika, če ne gre za nadzorstveno pritožbo in katere sestavine v skladu z določbami ZVPSBNO manjkajo. Pritožnik navaja, da je bil namen njegove nadzorstvene pritožbe dosežen s tem, ko je sodišče 20. 10. 2010 razpisalo narok, dopis predsednice sodišča tožniku, iz katerega je razvidno, da je sodnik razpisal narok za obravnavanje predloga tožnika o izvrševanju začasne odredbe, pa je potrebno šteti za obvestilo po 4. odstavku 6. člena ZVPSBNO. Upoštevaje, da je bilo tožnikovi nadzorstveni pritožbi ugodeno s tem obvestilom, so zato podani pogoji za odškodnino. Bistvena kršitev postopka je podana tudi v tem, da je sodišče izpodbijani sklep sprejelo na podlagi navedb tožene stranke v njenem odgovoru na tožbo, ne da bi tožeči stranki dalo možnost, da se o tem izjavi in predlaga dokaze, s katerimi bi nedvomno izkazala, da so podane procesne predpostavke za obravnavo. Tožena stranka namreč šele v odgovoru na tožbo navaja, da vloge tožnika ni mogoče obravnavati kot prave nadzorstvene pritožbe.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s prvim in drugim odstavkom 15. člena ZVPSBNO je predpostavka za zahtevo za pravično zadoščenje za povzročeno škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v pravdi predhodna vložitev pospešitvenih sredstev, in sicer nadzorstvene pritožbe, ki ji je bilo ugodeno s sklepom ali z obvestilom (šesti in četrti odstavek 6. člena) ali vložitev rokovnega predloga. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi navedena predpostavka ni bila izpolnjena.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik pri Ministrstvu za pravosodje vložil vlogo na obrazcu za nadzorstveno pritožbo, ki pa to po vsebini ni bila in tudi ni bila obravnavana kot nadzorstvena pritožba. ZVPSBNO izrecno našteva sestavine nadzorstvene pritožbe, med katerimi je tudi navedba okoliščin ali drugih podatkov v zvezi z zadevo, ki izkazujejo, da sodišče nepotrebno odlaša z odločanjem. V nasprotju z navedenim je tožnik v svoji vlogi izrecno navedel, da se ne pritožuje nad dvema sodnima postopkoma, ki sta v teku pri sodišču, temveč se pritožuje izključno zaradi neizvrševanja odredbe o stikih z otrokom z dne 25. 4. 2008 in da je v ta namen predlagal že dve izvršbi. Tožnik v svoji vlogi in vlogi priloženem dopisu varuhu človekovih pravic z ničemer ni pojasnjeval in izkazoval, da je sodišče tisto, ki nepotrebno odlaša z odločanjem, temveč se je osredotočal predvsem na pojasnjevanje, da mu nasprotna stranka onemogoča stike z otrokom.

Do kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ne pride, če je dolgotrajnost postopka posledica ravnanja pravdnih strank, ampak mora biti za zavlačevanje odgovorno sodišče, ki postopek odlaša brez razumnih razlogov. Tožnik ni navedel okoliščin, ki bi izkazovale, da je prav sodišče tisto, ki nepotrebno zavlačuje s postopkom, zato je p ravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da tožnikova vloga po vsebini ni nadzorstvena pritožba v smislu ZVPSBNO.

7. Ministrstvo za pravosodje in predsednica pristojnega sodišča pa tožnikove vloge tudi nista obravnavala kot nadzorstvene pritožbe. Ministrstvo za pravosodje je tožnika obvestilo, da je prejelo »njegovo vlogo na obrazcu za vlaganje nadzorstvene pritožbe«, in da so njegovi očitki o neizvrševanju začasne odredbe o stikih z otrokom neutemeljeni. Iz postopanja ministrstva je bilo evidentno, da vloga tožnika ni bila obravnavana kot nadzorstvena pritožba. Tožnik bi zato moral po prejemu obvestila in zaradi izpolnitve predpostavk, ki jih zahteva zakon v postopku uveljavljanja odškodnine po ZVPSBNO, vložiti rokovni predlog.

8. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je dopis ministrstva potrebno šteti za obvestilo v smislu četrtega odstavka 6. člena ZVPSBNO. To ne velja niti za odgovor sodišča, ki je bil dopisu priložen in iz katerega izhaja, da bo narok v njegovi zadevi razpisan 20. 10. 2010. Tudi pritožbena navedba, da je tožnikova vloga na ministrstvo vendarle imela ugodne učinke za potek pravde, ne more sanirati neobstoja zgoraj navedene procesne predpostavke za vložitev predmetne tožbe.

9. Končno je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da je sodišče tožbo zavrglo, ne da bi tožeči stranki dalo možnost, da se izjavi o navedbah v odgovoru na tožbo. Za odločanje v postopku po ZVPSBNO se uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP) o sporu majhne vrednosti (6. odstavek 20. člena ZVPSBNO). Sodišče prve stopnje je presodilo, da o obstoju predpostavke, ali je tožeča stranka vložila pospešitvena pravna sredstva po ZVPSBNO, kar je pogoj za uveljavljanje odškodnine po navedenem zakonu, lahko odloči že po prejemu odgovora na tožbo. Presoja obstoja navedene predpostavke temelji na (istih) pisnih dokazih, ki sta jih sodišču predložili pravdni stranki. Prvostopenjsko sodišče zato z odločitvijo po prejemu odgovora na tožbo ni postopalo nezakonito, ampak po 454. členu ZPP. Uveljavljana kršitev določb postopka zato ni podana.

10. Glede na navedeno je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

11. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, odgovor na pritožbo pa ni pripomogel k razjasnitvi zadeve, vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena in 1. odstavkom 155. člena ZPP).