Jedro

Po tretjem odstavku 34. člena ZIZ lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli, poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma, namesto že dovoljenih sredstev in predmetov, z drugimi sredstvi oziroma z drugimi predmeti. Tudi v tem primeru, (ko pride do takšne situacije), še nadalje velja pristojnost, ki je veljala v začetku izvršilnega postopka.

Izrek

Za odločitev v tej izvršilni zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Novi Gorici.

Obrazložitev

Na upnikov predlog je Okrajno sodišče v Novi Gorici s sklepom z dne 1.7.1999, opr. št. I 99/301 dovolilo izvršbo z rubežem in prenosom sredstev, ki jih ima dolžnik na kateremkoli računu pri različnih bankah v Novi Gorici, ter z rubežem in prodajo premičnin, ki se nahajajo na "sedežu" dolžnika v Novi Gorici. Ker z dovoljeno izvršbo ni prišlo do poplačila celotne terjatve, je upnik dne 15.1.2001 vložil predlog za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, in sicer z rubežem plače, ki jo dolžnik prejema pri družbi B. d.o.o., Ljubljana.

Okrajno sodišče v Novi Gorici je takšen predlog štelo za nov predlog za izvršbo in se s sklepom izreklo za krajevno nepristojno. Oprlo se je na 100. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98, v nadaljevanju ZIZ). Kot pravno odločilno za krajevno pristojnost je štelo sedanje bivališče dolžnika, to pa je Radomlje, ..., ki leži na območju Okrajnega sodišča v Domžalah.

Okrajno sodišče v Domžalah pristojnosti ni sprejelo in je zato sprožilo spor o pristojnosti. Meni namreč, da sodišče po izdaji sklepa o izvršbi ne more več odkloniti krajevne pristojnosti.

Za odločanje v tej izvršilni zadevi je še naprej pristojno Okrajno sodišče v Novi Gorici.

Vrhovno sodišče najprej ugotavlja, da je Okrajno sodišče v Novi Gorici napačno ravnalo, ko je predlog za nadaljevanje izvršbe obravnavalo kot nov predlog za izvršbo. Po tretjem odstavku 34. člena ZIZ lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli, poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma, namesto že dovoljenih sredstev in predmetov, z drugimi sredstvi oziroma z drugimi predmeti. To pomeni, da se izvršilni postopek nadaljuje in da gre ne glede na število izvršilnih sredstev za en postopek.

Da že začeti izvršilni postopek v obravnavani zadevi še ni bil pravnomočno končan, izhaja iz sklepa Okrajnega sodišča v Novi Gorici, ki je dne 14.6.2001 (sklep opr. št. I 301/99) ustavilo izvršbo, dovoljeno z že navedenim sklepom tega sodišča, le glede rubeža dobroimetja dolžnika. V zadnjem odstavku obrazložitve je posebej navedeno, da se postopek nadaljuje s premičninsko izvršbo. Ker torej postopek v tej izvršilni zadevi še teče, je upnik lahko predlagal izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih.

ZIZ za takšne primere res nima specialnih določb o krajevni pristojnosti. V 35. členu je urejena situacija, ko upnik v izvršilnem predlogu sočasno predlaga več sredstev, in je sodišče že na začetku postopka soočeno s tem, da odloči o krajevni pristojnosti. Krajevna pristojnost se ravna po prvo navedenem sredstvu izvršbe. Če pa upnik ravna po že navedenem tretjem odstavku 34. člena ZIZ, je sodišče soočeno z morebitno novo krajevno pristojnostjo šele med postopkom, ko je glede krajevne pristojnosti za ostala izvršilna sredstva že odločilo oziroma se ni izreklo za krajevno nepristojno.

Vrhovno sodišče ugotavlja, da tudi v primeru, ko pride do takšne situacije, še nadalje velja pristojnost, ki je veljala v začetku izvršilnega postopka. Pri tem soglaša s stališčem Okrajnega sodišča v Domžalah, ki je na podlagi 15. člena ZIZ poiskalo rešitev v Zakonu o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP). V tretjem odstavku 17. člena ZPP je namreč določeno, da sprememba okoliščin med postopkom, na katere se opira pristojnost sodišča, na nadaljnjo pristojnost tega sodišča ne vpliva. Sodišče, ki je bilo pristojno ob vložitvi tožbe (vložitvi izvršilnega predloga), ostaja pristojno še naprej, čeprav bi bilo zaradi teh sprememb pristojno drugo sodišče iste vrste.

V navedeni zadevi se postavlja še vprašanje, ali se sodišče lahko po uradni dolžnosti izreče za krajevno nepristojno, če po izdaji sklepa o izvršbi (ob vročanju) ugotovi, da dolžnik ne prebiva na naslovu, ki je v sklepu naveden. Vrhovno sodišče ugotavlja, da ne. Čeprav je krajevna pristojnost po ZIZ izključna pristojnost in se lahko sodišče izreče za krajevno nepristojno tudi po uradni dolžnosti in ne samo na dolžnikov ugovor (drugi odstavek 22. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), to ne velja za ves čas postopka. Na vprašanje, do katerega trenutka se lahko sodišče na ta način izreče za krajevno nepristojno, ZIZ sicer ne daje neposrednega odgovora. Vendar je nanj mogoče odgovoriti posredno. Po 1. točki 55. člena ZIZ je nepristojnost razlog za ugovor. Če sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi, ugodi temu ugovoru, se izreče za krajevno nepristojno in odstopi zadevo krajevno pristojnemu sodišču, ki odloči tudi o drugih ugovorih zoper sklep o izvršbi (četrti odstavek 58. člena ZIZ). Iz tega je mogoče sklepati, da se sodišče po izdaji sklepa o izvršbi ne more več po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno.

Do takšnega sklepa je mogoče priti tudi z uporabo določb ZPP, in sicer določb poglavja o izdaji plačilnega naloga, ki je procesnopravno najbližji sklepu o izvršbi. Po prvem odstavku 438. člena ZPP se lahko sodišče po uradni dolžnosti izreče, da ni krajevno pristojno, najpozneje do izdaje plačilnega naloga. Takšen nalog namreč izda sodišče brez naroka, kar je pravilo tudi pri izdaji sklepa o izvršbi (prvi in drugi odstavek 29. člena ZIZ). Zato je utemeljeno mogoče sklepati enako tudi za izdajo sklepa o izvršbi. V obeh primerih gre za izdajo sodne odločbe brez naroka na podlagi vloge in priloženih listin.

Iz navedenih razlogov je tako pravilno stališče Okrajnega sodišča v Domžalah, ki mu je bila zadeva odstopljena, da je krajevno pristojno sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi, to je Okrajno sodišče v Novi Gorici.