Up-162/99

11. 12. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 11. decembra 2001

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 140/97 z dne 18. 2. 1999, sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cp 692/96 z dne 27. 11. 1996 in sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. I P 334/94 z dne 24. 4. 1996 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Po sodbah, ki jih izpodbija, mora ustavna pritožnica izprazniti stanovanje v Ljubljani; pridobila ga je z menjalno pogodbo, h kateri je dala soglasje Direkcija za upravljanje in gospodarjenje z vojaškim stanovanjskim fondom dne 22. 9. 1991, ko ta organ po presoji sodišč ni bil več pristojen dajati tako soglasje; zato je pogodba o zamenjavi stanovanj nična in pritožnica zaseda stanovanje brez veljavnega pravnega naslova.

2.Takim sodbam pritožnica očita kršitev njene pravice iz prvega odstavka 50. člena (pravica do socialne varnosti), tretjega odstavka 53. člena (varstvo družine) in iz 22. člena Ustave (enako varstvo pravic). Napada tudi sklep Vlade št. 369-00/98 z dne 17. 12. 1998 o kriterijih za reševanje vojaških stanovanj, kot navaja, ki da ji krši pravico do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave).

Kršitev pravice do socialne varnosti utemeljuje pritožnica s tem, da si je (z vselitvijo) prizadevala svoji družini - zdaj je razvezana in z dvema otrokoma - zagotoviti streho nad glavo.

Zatrjuje, da bi zaradi ustavne določbe, da varuje družino, morala država imeti pred očmi predvsem varstvo pravic in socialno skrb državljanov nasproti sebi sami, ne pa nasproti državljanom. Ob trditvi o kršenju pravice do enakega varstva pravic smiselno zatrjuje, da sodišča predpise uporabljajo tako, da diskriminirajo vse, ki so pridobili vojaško stanovanje po 25. 6. 1991. Pritožnica ponavlja, kako bi po njenem mnenju moralo sodišče zakonske določbe razumeti in uporabiti.

4.Ustavna pritožba sicer ni še ena stopnja pravdnega postopka in Ustavno sodišče v njej nasploh ne presoja, ali je bilo v izpodbijanih sodnih odločbah materialno pravo prav uporabljeno. Kolikor je tudi v izpodbijanih sodbah uporabljen zakon z ustavno močjo, je Ustavno sodišče vendarle že v sklepu št. Up 65/94 z dne 12. 12. 1996 (Uradni list RS, št. 24/97, OdlUS št. V,192) ugotovilo, da sodišča s tem, kako enotna sodna praksa v primerih dodelitve vojaških stanovanj (kar velja tudi za soglasja k njihovim zamenjavam) po 25. 6. 1991 uporabljajo materialno pravo, človekove pravice prizadetih niso kršene. Obrazložitev v sklepu št. Up 65/94 velja tudi v obravnavanem primeru in se ustavno sodišče nanjo sklicuje, da bi ne bilo nepotrebnega ponavljanja.

Izvod omenjenega sklepa sodišče prilaga in opozarja na točke 9 do 14 obrazložitve.

5.Določbe, da imajo državljani pod pogoji, določenimi z zakonom, pravico do socialne varnosti (prvi odstavek 50. člena), in da država varuje družino in ustvarja za to varstvo potrebne razmere (tretji odstavek 53. člena Ustave), ni mogoče razlagati tako, da dajeta komurkoli pravico zasedati stanovanje, četudi zanj nima pravnega naslova. Še posebej pa socialne potrebe prizadetega ne morejo vplivati na odločitev o tem, ali je pravni akt veljaven ali ničen; ker je ugotovilo ničnost menjalne pogodbe, je sodišče moralo ugoditi izpraznitvenemu zahtevku, prav kakor mora to storiti v vsakem drugem enakem primeru, da bi ne bilo kršeno ustavno načelo o enakem sodnem varstvu pravic vsakogar.

6.Ustavno pritožbo je mogoče vložiti le zoper posamičen akt (prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94, v nadaljevanju ZustS), ne pa tudi zoper sklep Vlade o kriterijih, ki je splošni akt. Kolikor torej ustavna pritožba napada tudi ta sklep in mu očita kršitev ustavnega načela enakosti pred zakonom, je ni bilo mogoče obravnavati.

7.Kršitev človekovih pravic, kot jih zatrjuje pritožnica, torej v izpodbijanih sodbah očitno ni, zato ustavne pritožbe ni bilo mogoče sprejeti.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić. Predsednik senata

dr. Lojze Ude