Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica

S tem, ko je sodišče prve stopnje predlagana dokaza nasprotnega udeleženca formalno izvedlo, vendar ju ni dokazno ocenilo in se ni opredelilo do pravno relevantnih navedb nasprotnega udeleženca o samomorilnih nagnjenih predlagateljice in vplivu le-teh na njene starševske kapacitete, je kršilo njegovo pravico do izjave v postopku (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Iz pravice do izjave v postopku izhaja namreč obveznost sodišča, da se z navedbami in dokazi udeležencev seznani, jih pretehta ter se do njih, če so dopustni in za odločitev pravno upoštevni, v obrazložitvi svoje odločbe opredeli.
I.Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.
1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom spremenilo sodno poravnavo II N 348/2024 z dne 30. 10. 2024, sklenjeno pred Okro7Enim sodi610Dem v Mariboru, v delu, ki dolo0Da na0Din izvr61evanja skupnega star61tevstva in pre7Eivninsko obveznost. Odlo0Dilo je, da otrok z o0Detom pre7Eivi vsak drugi konec tedna (vikend) in sredo v tednu, ko pri o0Detu ne pre7Eivlja vikenda ter dolo0Dilo stike med po0Ditnicami (I.A) to0Dka izreka). Nasprotnemu udele7Eencu je nalo7Eilo obveznost pla0Dila pre7Eivnine v vi61ini 300,00 EUR v denarju na transakcijski ra0Dun predlagateljice (I.B) to0Dka izreka). V preostalem je predloga udele7Eencev zavrnilo (II. to0Dka izreka) in odlo0Dilo, da vsak udele7Eenec nosi svoje stro61ke postopka (III. to0Dka izreka).
2.Zoper citirani sklep se pravo0Dasno prito7Euje nasprotni udele7Eenec. Sklep izpodbija v celoti iz vseh prito7Ebenih razlogov po prvem odstavku 338. 0Dlena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Graja, da je sodi610De prve stopnje z zavrnitvijo dokaznega predloga s postavitvijo izvedenca psihologa kr61ilo njegovo pravico do izjave v postopku, saj bi izvedenec lahko potrdil navedbe nasprotnega udele7Eenca, da je v korist otroka, da se dodeli v varstvo in vzgojo njemu. Sodi610De prve stopnje je zavzelo stali610De, da ni okoli0Din, ki bi utemeljevale spremembo sklenjene sodne poravnave v delu, ki dolo0Da skupno star61tevstvo, pri tem pa ni ustrezno ovrednotilo okoli0Dnice, da je predlagateljica po sklenitvi sodne poravnave za0Dela izkazovati samomorilne misli. Sodi610De se do zvo0Dnega posnetka in pisma predlagateljice, ki to dokazujeta, ni opredelilo. Glede na naravo teh okoli0Din bi sodi610De prve stopnje moralo po uradni dol7Enosti postaviti izvedenca s podro0Dja psihologije ali psihiatrije, 0Dar ni storilo, zato dejanskega stanja ni ugotovilo celovito in popolno. Ker razlogov o odlo0Dilnih dejstvih v tem delu ni, je podana absolutna bistvena kr61itev dolo0Db pravdnega postopka po 14. to0Dki drugega odstavka 339. 0Dlena ZPP. Kljub obse7Enim in konkretnim navedbam se sodi610De prve stopnje ni opredelilo do vpra61anja, kateri od star61ev otroku dejansko zagotavlja ve0D stabilnosti, varnosti in kontinuitete skrbi. Zavrnilo je re7Eim stikov, kot ga je predlagal center za socialno delo, 0Darprav je temu istemu mnenju sledilo pri presoji glede skupnega star61tevstva. Sodi610De prve stopnje je prav tako zavrnilo predlog nasprotnega udele7Eenca za ureditev stikov po re7Eimu teden-teden, tak61en re7Eim pa je pav61alno ocenilo za neustrezen. Sodi610De se je na oddaljenost med prebivali610Dema star61ev sklicevalo kot na razlog za omejitev stikov, hkrati pa je dolo0Dilo, da mora otrok sredi tedna opraviti dalj61o pot zgolj za nekajurni stik, kar otroka po nepotrebnem obremenjuje. Izpodbijani sklep je pomanjkljiv tudi zato, ker sodi610De ni uredilo izvajanja stikov med prazniki in dela prostimi dnevi, ki niso del 61olskih po0Ditnic. Z izpodbijano ureditvijo stikov je sodi610De nasprotnega udele7Eenca postavilo v manjvreden polo7Ejaj v primerjavi s predlagateljico in mu brez stvarno utemeljenih razlogov odvzelo mo7Enost, da z otrokom pre7Eiva enakovreden 0Das. Nasprotni udele7Eenec izpodbija sklep tudi v delu, v katerem mu je sodi610De nalo7Eilo pre7Eivninsko obveznost v vi61ini 300,00 EUR, ker ni utemeljenega razloga, da otrok ne bi pre7Eival primerljive koli0Dine 0Dasu pri obeh star61ih, zato bi moralo sodi610De odlo0Diti, da vsak od star61ev krije stro61ke otrokovega pre7Eivanja v 0Dasu, ko je otrok pri njem. Predlaga, da sodi610De druge stopnje prito7Ebi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi ter zadevo vrne sodi610Du prve stopnje v ponovno odlo0Danje pred drugim sodnikom, predlagateljici pa nalo7Ei pla0Dilo stro61kov prito7Ebenega postopka.
3.Predlagateljica se v odgovoru na prito7Ebo zavzema za zavrnitev prito7Ebe in potrditev izpodbijanega sklepa. Prigla61a stro61ke.
4.Prito7Eba je utemeljena.
5.Sodi610De druge stopnje preizkusi sklep sodi610Da prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v prito7Ebi, pri tem pa pazi po uradni dol7Enosti na bistvene kr61itve dolo0Db pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. to0Dke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodi610Dem prve stopnje, ter 12. in 14. to0Dke drugega odstavka 339. 0Dlena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. 0Dlena v zvezi s 366. 0Dlenom ZPP). Dolo0Dbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. 0Dlena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1).
6.Sodi610De druge stopnje po opravljenem prito7Ebenem preizkusu ugotavlja, da sodi610De prve stopnje ni zagre61ilo uradno upo61tevnih kr61itev dolo0Db pravdnega postopka, je pa zagre61ilo prito7Ebeno uveljavljano bistveno kr61itev dolo0Db postopka. Prav tako je zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, 1 kot bo obrazlo7Eeno v nadaljevanju.
7.Pregled zadeve poka7Ee, da sta udele7Eenca postopka nekdanja izvenzakonska partnerja in star61a mladoletne A. A., v 0Dasu zaklju0Dka glavne obravnave stare pribli7Eno leto in pol. S sodno poravnavo pred Okro7Enim sodi610Dem v Mariboru II N 348/2024 z dne 30. 10. 2024, sta se dogovorila za skupno star61tevstvo, 7Ee v maju naslednjega leta pa je predlagateljica (mati) vlo7Eila predlog za spremembo sodne poravnave in predlagala, da se mld. otrok dodeli v varstvo in vzgojo njej ter se dolo0Dijo stiki in pre7Eivnina, nasprotni udele7Eenec (o0De) pa je vlo7Eil nasprotni predlog za dodelitev otroka v varstvo in vzgojo njemu.
8.Sodi610De prve stopnje je pri odlo0Danju o izdaji nove odlo0Dbe o varstvu in vzgoji otroka izhajalo iz pravilne materialnopravne podlage (138. 0Dlena Druzinskega zakonika, v nadaljevanju: DZ) in v je tem okviru ugotavljalo, ali so se od sklenitve sodne poravnave okoli0Dine, na katerih sloni prvotni dogovor o skupnem varstvu in vzgoji otroka, bistveno spremenile (10. to0Dka obrazlo7Eitve).
9.Na podlagi zasli61anja udele7Eencev postopka je ugotovilo, da so okoli0Dine, ki sta jih v tem postopku zatrjevala udele7Eenca (spreminjanje stali610D, impulzivnost, neustrezno sledenje zdravni61kim navodilom in igranje iger na sre0Do na strani predlagateljice ter potreba po pomo0Di s strani mame ali sestre pri skrbi za otroka, neustrezna oprema in slab61a socialna mre7Ea na strani nasprotnega udele7Eenca) obstajale 7Ee v 0Dasu prvotnega dogovora (11. to0Dka obrazlo7Eitve izpodbijanega sklepa), da 61e vedno imata ustrezne star61evske kapacitete in da 61e zmeraj zmoreta sodelovati, zaradi 0Dar razlogov za spremembo skupnega star61tevstva ni (14. to0Dka obrazlo7Eitve). Vendar je 61telo, da je zaradi dinamike odnosa med njima (tj. te7Eav glede dogovarjanja o na0Dinu izvajanja skupnega star61tevstva) potrebno podrobneje dolo0Diti na0Din izvajanja skupnega star61tevstva (po sodni poravnavi iz leta 2024 je bil na0Din izvajanja skupnega star61tevstva namre0D prepu610Den njunemu medsebojnemu dogovoru), kar je tudi storilo, kot je povzeto v 1. to0Dki obrazlo7Eitve tega sklepa. Izpodbijani sklep torej ima razloge, na katere je sodi610De oprlo svojo odlo0Ditev, in se zato da preizkusiti, prito7Ebene navedbe o kr61itvi iz 14. to0Dke drugega odstavka 339. 0Dlena ZPP pa so neutemeljene.
10.Neutemeljena je tudi prito7Ebena navedba, da bi sodi610De prve stopnje moralo z izvedencem psihologom oziroma psihiatrom ugotoviti, da ima nasprotni udele7Eenec bolj61e star61evske kapacitete in lahko mld. h0Derki nudi bolj varno, zdravo in stabilno okolje. Kot je pravilno pojasnilo sodi610De prve stopnje v 8. to0Dki obrazlo7Eitve izpodbijanega sklepa, se pri odlo0Danju o spremembi odlo0Ditve o varstvu in vzgoji mld. otroka ne ugotavlja ponovno, kateri od star61ev ima bolj61e star61evske kapacitete oziroma, ali imata oba ustrezne star61evske kapacitete, ker je bilo to predmet presoje 7Ee v prvotnem postopku leta 2024 (ki se je kon0Dal s sklenitvijo sodne poravnave), v tem postopku, kjer se odlo0Da o spremembi zaupanja v varstvo in vzgojo, pa se v prvi fazi ugotavlja le, ali so se okoli0Dine od sklenitve sodne poravnave o varstvu in vzgoji bistveno spremenile (zaradi 0Dar bi bilo potrebno v drugi fazi o varstvu in vzgoji ponovno odlo0Diti). Sodi610De prve stopnje je navedeni dokazni predlog pravilno zavrnilo, ker je ugotavljanje, ali ima nasprotni udele7Eenec bolj61e star61evske kapacitete, v prvi fazi tega postopka pravno nepomembno.
11.Sodi610De druge stopnje pa pritrjuje prito7Ebni graji nasprotnega udele7Eenca, da bi moralo sodi610De prve stopnje oceniti dokaze glede spornega dejstva, ali ima predlagateljica samomorilna nagnjenja, in kako to vpliva na njene star61evske kapacitete, ter se do njih opredeliti. Nasprotni udele7Eenec je namre0D 7Ee v odgovoru na predlog izrecno navajal, da je predlagateljica po sklenitvi sodne poravnave za0Dela izra7Eati samomorilne misli in se je njena psihi0Dna nestabilnost poslab61ala, pri 0Dar je za dokazovanje teh trditev predlagal dokaz z branjem pisma predlagateljice ( priloga B3)2 in s poslu61anjem zvo0Dnega posnetka (priloga B6).3 Sodi610De prve stopnje je v dokaznem sklepu sicer navedlo, da je izvedlo omenjena dokaza, vendar ju ni ocenilo. Sodi610De druge stopnje ugotavlja, da je z navedenima dokazoma nasprotni udele7Eenec 7Eelel dokazati pravno upo61tevno dejstvo, tj. predlagatelji0Dino nagnjenje k samomorilnosti in njen vpliv na izvajanje star61evske skrbi (tj. vpra61anje obstoja star61evskih kapacitet pri predlagateljici). S tem, ko je sodi610De prve stopnje predlagana dokaza nasprotnega udele7Eenca formalno izvedlo, vendar ju ni dokazno ocenilo in se ni opredelilo do pravno relevantnih navedb nasprotnega udele7Eenca o samomorilnih nagnjenih predlagateljice in vplivu le-teh na njene star61evske kapacitete, je kr61ilo njegovo pravico do izjave v postopku (8. to0Dka drugega odstavka 339. 0Dlena ZPP). Iz pravice do izjave v postopku izhaja namre0D obveznost sodi610Da, da se z navedbami in dokazi udele7Eencev seznani, jih pretehta ter se do njih, 0De so dopustni in za odlo0Ditev pravno upo61tevni, v obrazlo7Eitvi svoje odlo0Dbe opredeli.4 Tega, kot re0Deno, sodi610De prve stopnje ni storilo. Posledi0Dno je ostalo dejansko stanje tudi nepopolno ugotovljeno.
12.Po obrazlo7Enem je sodi610De druge stopnje prito7Ebi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodi610Du prve stopnje v nov postopek (3. to0Dka 365. 0Dlena ZPP). V ponovljenem postopku bo sodi610De prve stopnje dokazno ocenilo pismo predlagateljice (priloga B3) in zvo0Dni posnetek (priloga B6) ter presodilo, ali je za ugotavljanje pravno upo61tevnega spornega dejstva, ali ima predlagateljica samomorilska nagnjenja in kako to vpliva na obstoj njenih star61evskih kapacitet, treba postaviti izvedenca psiholo61ke oziroma psihiatri0Dne stroke, kot se zavzema nasprotni udele7Eenec v prito7Ebi.5
13.Sodi610De druge stopnje je ocenilo, da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti (prvi odstavek 354. 0Dlena ZPP v zvezi s 366. 0Dlenom ZPP). 0Ce bi to storilo, bi pretirano poseglo v pravico udele7Eencev do dvostopenjskega sojenja (25. 0Dlen Ustave RS), saj bi moralo samo prvi0D ugotavljati cel sklop pravno odlo0Dilnih dejstev, ki so nastopila po sklenitvi sodne poravnave v letu 2024 in se nana61ajo na (morebitna) samomorilna nagnjenja predlagateljice, njeno psihi0Dno nestabilnosti in vpliv na njene star61evske kapacitete. Razveljavitev izpodbijanega sklepa tudi ne bo povzročila huj61e kr61itve pravice do sojenja brez nepotrebnega odla61anja udele7Eencev (drugi odstavek 354. 0Dlena ZPP), saj se je postopek za0Del v maju 2025 in ne traja 61e niti eno leto.
14.Ker je odlo0Ditev o na0Dinu izvr61evanja skupnega star61tevstva in dolo0Ditvi pre7Eivnine odvisna od odlo0Ditve o predlogu za spremembo sodne poravnave o varstvu in vzgoji otroka, je sodi610De druge stopnje izpodbijani sklep razveljavilo v celoti. Posledi0Dno ni odgovarjalo na prito7Ebene navedbe, ki se nana61ajo na na0Din izvr61evanja skupnega star61tevstva in dolo0Ditve pre7Eivnine.
15.Sodi610De druge stopnje 61e dodaja, da ni sledilo prito7Ebnemu predlogu nasprotnega udele7Eenca, da se nova glavna obravnava opravi pred drugim sodnikom (356. 0Dlen ZPP), saj nasprotni udele7Eenec svojega predloga ni obrazlo7Eil, dosedanji potek postopka pred sodi610Dem prve stopnje pa prito7Ebnemu sodi610Du ne vzbuja pomislekov o nepristranskosti sodnice.
V skladu s tretjim odstavkom 165. 0Dlena ZPP se v primeru razveljavitve prvostopenjskega sklepa odlo0Ditev o stro61kih prito7Ebenega postopka pridr7Ei za kon0Dno odlo0Dbo.
-------------------------------
1V skladu s 340. 0Dlenom ZPP je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, 0De sodi610De prve stopnje ni ugotavljalo kak61nega pravno odlo0Dilnega dejstva.
2Gre za predlagatelji0Din rokopis z dne 17. 3. 2025, ki se glasi: "Spodaj podpisana C. C. se odrekam skrbni61tvu nad mladoletno osebo A. A. in skrbni61tvo predajam o0Detu B. B.."
3Prepis zvo0Dnega posnetka se glasi: "Dne 17. 3. v *** na stanovanju od B. B. je otrok A. A.. Naj bi bila njena mama, ampak sem se danes odlo0Dila, da bom dala skrbni61tvo njenemu o0Detu, jaz pa grem z dana61njim dnem, tu gor me boste na61li, je eno jezero, se bom z avtom noter zapeljala. Od danes naprej jo ima B. B. preko."
4USRS odlo0Dbe Ustavnega sodi610Da 61t. Up-77/01 z dne 4. 3. 2004, Up-97/20 z dne 4. 4. 2024, VSRS sklep II Ips 302/2008 z dne 28.01.2009.
5Sodi610De druge stopnje na tem mestu pojasnjuje, da je tudi v sklepu VSM III Cp 705/2025 z dne 18.11.2025 presodilo, da je bila nasprotni udele7Enki kr61ena pravica do izjave v postopku, ker sodi610De prve stopnje ni izvedlo dokaza z izvedencem psihologom oziroma psihiatrom za ugotavljanje pravno pomembnega spornega dejstva, ali predlagateljeva la7Eja oblika bipolarne motnje vpliva na njegove star61evske kapacitete.