Jedro

Če se zahtevek nanaša na bodoče dajatve, ki se ponavljajo, se vzame kot vrednost spornega predmeta seštevek dajatev, toda največ znesek, ki ustreza seštevku dajatev za dobo petih let.

Izrek

Reviziji se zavržeta. Vsaka stranka krije svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo vmesno sodbo, s katero je razsodilo, da je odškodninska odgovornost tožene stranke 40 odstotkov. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je znižalo toženčevo odgovornost na 20 odstotkov. V ostalem delu je toženčevo pritožbo, v celoti pa tožničino, zavrnilo.

Obe pravdni stranki sta vložilo vsaka svojo pravočasno revizijo.

Tožeča stranka uveljavlja vse revizijske razloge in posebej razlaga višino spornega predmeta in v zvezi s tem dovoljenost revizije.

Tožena stranka prav tako vlaga revizijo iz vseh razlogov in tudi ona ocenjuje vrednost spornega predmeta ter trdi, da bi morala biti revizija dovoljena.

Vsaka revizija je bila vročena nasprotni stranki in Vrhovnemu državnemu tožilstvu RS (375. člen Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 36/2004 - prečiščeno besedilo, ZPP).

Reviziji nista dovoljeni.

Revizija je izredno pravno sredstvo, ki jo je dovoljeno vložiti zoper pravnomočno sodbo v roku 30 dni (prvi odstavek 367. člena ZPP). V premoženjskih sporih je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000 tolarjev (drugi odstavek 367. člena ZPP).

Če je za ugotovitev pravice do revizije odločilna vrednost spornega predmeta, se vzame kot vrednost spornega predmeta samo vrednost glavnega zahtevka (prvi odstavek 39. člena ZPP). Obresti, pravdni stroški in druge postranske terjatve se ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek (drugi odstavek 39. člena ZPP). Če se zahtevek nanaša na bodoče dajatve, ki se ponavljajo, se vzame kot vrednost spornega predmeta seštevek dajatev, toda največ znesek, ki ustreza seštevku dajatev za dobo petih let (40. člen ZPP).

Tožeča stranka je spremenila v tožbi postavljeni zahtevek s pisno vlogo dne 5.10.1993 in zahtevala:

(1) znesek 198.714,26 tolarjev z zakonitimi zamudnimi obrestmi in zakonite zamudne obresti od posameznih zneskov za določeno časovno obdobje, kar je navedla z zneski in datumi;

(2) plačevanje mesečne rente v znesku po 11.780,30 tolarjev od 1.5.1993 dalje z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Vrednost spornega predmeta v tem sporu glede na postavljeni tožbeni zahtevek in že citirana zakonska določila je treba izračunati tako, da znesku 198.714,26 tolarjev prištejemo 60 zneskov mesečne rente (5 let po 12 mesecev). Tak izračun znese 905.532,26 tolarjev. Niti celotna izračunana vrednost spornega predmeta ne dosega zakonsko določene mejne vrednosti za dovoljenost revizije. Toliko manj pa to mejno vrednost dosega 80 oziroma 20 odstotkov od postavljenega zahtevka, ki sicer predstavljata tisto vrednost, ki jo ena ali druga stranka izpodbija.

Izračun vrednosti spornega predmeta, ki ga v reviziji ponuja tožeča stranka, ni v skladu s citiranimi zakonskimi določili in je zato napačen. Izračun vrednosti tožene stranke pa je sicer pravilen, napačne pa so njene trditve, da je revizija kljub prenizki vrednosti spornega predmeta dovoljena.

Nedovoljeni reviziji je moralo revizijsko sodišče zavreči (377. člen ZPP).

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določilu prvega odstavka 165. člena ZPP.