Jedro

Ker je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas v neposredni povezavi s predhodno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, saj je bila z njo tožnici zgolj omogočena izraba letnega dopusta, do katerega je bila tožnica upravičena na podlagi predhodne pogodbe, ni šlo za nadaljevanje dela in zaradi tega tožničina pogodba o zaposlitvi ni prešla v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožničinemu zahtevku in ugotovilo, da je tožnici pri toženi stranki delovno razmerje dne 13.7.2003 nezakonito prenehalo in ji zato od tega datuma traja kot delovno razmerje za nedoločen čas. Ugodilo je tudi njemu reintegracijskemu in stroškovnemu zahtevku. Presodilo je, da je prešlo njeno delovno razmerje za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas.

Na pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožničin zahtevek kot neutemeljen zavrnilo. Presodilo je, da pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki jih je tožnica od 19.7.2002 dalje sklenila s toženo stranko, niso bile nezakonite.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bila pri delodajalcu, od katerega je bila v letu 2002 prevzeta na delo k toženi stranki, na podlagi pogodb o zaposlitvi za določen čas zaposlena že sedem let, tako da je šlo za nezakonito veriženje pogodb, saj njeno delo gotovo ni bilo začasnega značaja. Prav tako pa je bila nezakonita njena zadnja pogodba o zaposlitvi z dne 24.6.2003, ki kot razlog navaja koriščenje letnega dopusta. To ni zakoniti razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Revizija je bila na podlagi 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/2007) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani.

Revizija ni utemeljena.

Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je sodišče vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Ob ugotovitvah nižjih sodišč, da je bila tožnica v mesecu juliju 2002 prevzeta na delo k toženi stranki od prejšnjega delodajalca M d.o.o., pri katerem je bila v delovnem razmerju za določen čas in da se je v sporazumu o prevzemu delavcev zavezala tiste delavce, ki so bili zaposleni za določen čas, prevzeti za čas do izteka njihovih pogodb o zaposlitvi, ter glede na določbe IV. točke sporazuma o prevzemu delavcev, da vse obveznosti do prevzetih delavcev, nastale do dneva prevzema, krije prejšnji delodajalec, je imela tožena stranka za sklenitev prve pogodbe o zaposlitvi za določen čas s tožnico z dne 19.7.2002, ki je veljala za obdobje do konca leta 2002, kot bi se tožnici izteklo delovno razmerje za določen čas pri prejšnjem delodajalcu, pravno podlago v takratnih določbah 15. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur. l. SFRJ, št. 60/89 in 42/90) in 15. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (SKPGd - Ur. l. RS, št. 40/97) ter v sporazumu o prevzemu delavcev na delo k drugemu delodajalcu z dne 2.7.2002 (priloga A3 spisa). Bistvo teh določb je, da se delavcu pri drugem delodajalcu zagotovi enak oziroma primerljiv nivo pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, kot ga je imel pri prejšnjem delodajalcu. Zato prva pogodba o zaposlitvi za določen čas z dne 19.7.2002 ni bila nezakonita, tožena stranka pa ob prevzemu tožnice na delo ni prevzela drugih obveznosti prejšnjega delodajalca do tožnice iz predhodnih pogodb o zaposlitvi za določen čas.

Ob ugotovitvi sodišča, da je tožnica drugo pogodbo o zaposlitvi z dne 19.12.2002, ki je veljala za čas od 1.1. do 30.6.2003, sklenila zaradi začasno povečanega obsega dela na programih Škoda in Magma, revizijsko sodišče soglaša, da tudi ta pogodba za določen čas ni bila sklenjena nezakonito, saj je obstajala pravna podlaga zanjo v 17. členu v času sklenitve veljavnega Zakona o delovnih razmerjih (ZDR/90 - Ur. l. RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93), pa tudi v določbah 52. člena novega Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 42/02), ki je stopil v veljavo s 1.1.2003. Ob ugotovitvi sodišča, da je bila tretja pogodba o zaposlitvi z dne 24.6.2003, ki je bila sklenjena zaradi možnosti izrabe letnega dopusta v času od 1. do 13.7.2003, v neposredni povezavi s predhodno pogodbo, saj je šlo zgolj za izrabo letnega dopusta, do katerega je bila tožnica upravičena na podlagi predhodne pogodbe, ne pa za nadaljevanje dela, sodišče soglaša, da zgolj zaradi tega tožničina pogodba o zaposlitvi ni prešla v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. V bistvu je šlo za podaljšanje predhodno zakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas zgolj zato, da se tožnici omogoči uresničitev pravice do letnega dopusta, ki jo je pridobila na podlagi oziroma v času zakonito sklenjene pogodbe za določen čas. Tako omogočanje izrabe letnega dopusta pa ne pomeni nezakonite sklenitve delovnega razmerja za določen čas, ki bi v smislu 54. člena ZDR imela za posledico domnevo, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas.

Glede na povedano sodišče druge stopnje materialnega prava pri izdaji izpodbijane sodbe ni zmotno uporabilo. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.