Jedro

Kot „pravnorelevantne“ je mogoče šteti zgolj poskuse vročanja na poslovnem naslovu tožene stranke (skupaj pet poskusov vročitve), vendar pa predhodni neuspeli poskusi vročitev predstavljajo okoliščino, ki pritožbeno sodišče utrjujejo v prepričanju, da tožena stranka ni poskrbela za možnost vročitve oz. da izogibanje vročitvam tudi s strani zakonitega zastopnika tožene stranke kaže na zlorabo, ki ji ne gre dati pravnega varstva. Dejstvo, da pravna oseba ne organizira svojega poslovanja tako, da bi uredila sprejemanje pisanj na svojem sedežu, nikakor ne more iti v škodo nasprotne stranke, ki se zanese na podatke v sodnem registru.

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

2. J. N. nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom: zavrnilo predlog J. N. za razveljavitev potrdila (klavzule) o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. II Pg 43/94 z dne 30. 01. 1997 (1. točka izreka); zavrglo pritožbo J. N. zoper sodbo Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. II Pg 43/94 z dne 30. 01. 1997 (2. točka izreka); naložilo J. N., da tožeči stranki T., d.d. povrne 294,91 EUR stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (3. točka izreka).

Zoper sklep je J. N. (v nadaljevanju pritožnik), vložil pravočasno pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep s stroškovno posledico v celoti razveljavi.

Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbo kot neutemeljeno zavrne in pritožniku naloži plačilo pritožbenih stroškov.

Pritožba ni utemeljena.

Očitki pritožbe izpodbijanemu sklepu so naslednji: a) da je sodišče prve stopnje odločitev o vročitvi sodbe (dne 10. 11. 1997) zmotno oprlo na določbo 144. člena ZPP/77; b) da sodišče prve stopnje zmotno ni zaslišalo pritožnika; c) da je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da so bile sodne pošiljke (naslovnik) pravilno označene.

Pod a) Pritožbeno sodišče zaključku sodišča o pravilnosti vročitve sodne pošiljke (sodba Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. II Pg 43/94 z dne 30. 01. 1997) z dne 10. 11. 1997 pritrjuje. Sodišče prve stopnje je odločitev pravilno oprlo na določbo 144. člena ZPP/77. Pritožba ob tem neutemeljeno opozarja, da v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti 144. člena ZPP/77 (in s tem fikcijo vročitve po nabitju pisanja na vratih stanovanja), saj da ta pride v poštev zgolj za primere, ko stranka brez zakonitega razloga noče sprejeti pisanja.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu izčrpno pojasnilo postopke predhodnih (neuspešnih vročitev) toženi stranki, družbi J., d.o.o. Vseh poskusov vročitev je bilo kar štirinajst. Pritožnik sicer utemeljeno opozarja, da je kot „pravnorelevantne“ mogoče šteti zgolj poskuse vročanja na poslovnem naslovu tožene stranke, U. 9, K. (skupaj pet poskusov vročitve), vendar pa predhodni neuspeli poskusi vročitev predstavljajo okoliščino, ki pritožbeno sodišče utrjujejo v prepričanju, da tožena stranka ni poskrbela za možnost vročitve oz. da izogibanje vročitvam tudi s strani zakonitega zastopnika tožene stranke kaže na zlorabo, ki ji ne gre dati pravnega varstva.

Stališče, da je neuspelo vročitev mogoče šteti kot izrecno odklonitev sprejema, je zavzela tudi sodna praksa (VSK sklep Cpg 309/99 z dne 04. 11. 1999, VSK sklep Cpg 280/99 z dne 04. 11. 1999, VSK sklep Cpg 347/99). Izpostavila je, da okoliščina, ko pravna oseba s sedežem vpisanem v sodnem registru na sedežu ne omogoči vročanja sodnih pisanj, pomeni odklonitev vročitve, zaradi česar je vročitev po 144. členu ZPP/77 mogoča. Dejstvo, da pravna oseba ne organizira svojega poslovanja tako, da bi uredila sprejemanje pisanj na svojem sedežu, nikakor ne more iti v škodo nasprotne stranke, ki se zanese na podatke v sodnem registru. Takšno stališče je navkljub s strani pritožnika citirani sodni praksi (tč. III./3. pritožbe), upoštevaje okoliščine konkretnega primera (številni poskusi neuspelih vročitev) uporabljivo tudi v zadevnem sporu. Tako tudi ne drži pritožbeni očitek o neutemeljenem in neobrazloženem odstopu od sodne prakse. Ker je stališče sodišča prve stopnje podkrepljeno z drugimi takšnimi odločitvami Višjih sodišč (in sploh ni mogoče govoriti o enotni sodni praksi) ter je odločitev v izpodbijanem sklepu dovolj obrazložena, ni mogoče pritrditvi pritožniku v zvezi z očitkom kršitve pravice iz 22. člena Ustave RS.

Vsled obrazloženi domnevi odklonitve sprejema sodne pošiljke je razumljivo, da vročilnica ne vsebuje sestavin, na katere se sklicuje pritožba (da naj bi šlo za odklonitev sprejema, da niso zapisani dan, ura in razlog odklonitve sprejema). Kljub temu pa navedeno ne vpliva na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje.

Pod b) Neutemeljena je pritožba tudi v delu, ko izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi dokaznega predloga z zaslišanjem J. N. (in posledično graja ugotovljeno dejansko stanje). Predlagani dokaz namreč ni bil potreben, kot je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo v 2. odstavku na str. 3 izpodbijanega sklepa.

Upoštevati je potrebno, da je vročilnica javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar je na njej potrjeno. Vročilnica, ki se sodišču kot nepodpisana vrne, tako ustvarja izpodbojno domnevo o tem, da je uslužbenec pošte ali poštni kurir naslovnika obiskal na njegovem naslovu, da mu je skladno z datumom napisanim na njej pustil obvestilo in da se naslovnik nanj ni odzval in pošiljke (tudi ob drugem obisku vročevalca) posledično ni prevzel. Predlagatelj v zvezi z nezmožnostjo vročitve ni navajal nobenih konkretnih okoliščin, ki bi vzbujale dvom v pravilnost na vročilnici zapisanih podatkov in s tem v pravilnost vročitve (npr. da bi bil dalj časa odsoten, da ne bi imel urejenega predalčnika, da bi si tega še s kom delil, da bi lahko prišlo do kakšne pomote oz. zamenjave...). Pričanje pomanjkljive trditvene podlage ne more nadomestiti. Na navedeno tudi ne vpliva v pritožbi izpostavljeno dejstvo, da tožena stranka ni imela drugih zaposlenih in da bi bilo mogoče dejansko seznanjenost s sodno pošiljko ugotoviti zgolj z zaslišanjem pritožnika.

Tudi sicer dejstvo nevročitve sodne pošiljke v postopku ni sporno. Sodišče prve stopnje je z vpogledom v spis ugotovilo, da predlagatelj pošiljke ni prevzel, odločitev v zadevi pa je pravilno naslonilo na ugotovitev, da je številne neuspele vročitve in dejstvo nezagotovljenega sprejemanja pošiljk na naslovu vpisanem v sodnem registru mogoče šteti kot izrecno odklonitev sprejema sodne pošiljke.

Pod c) Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da so bili zapisi na sodnih pošiljkah ustrezni. Na vseh je bilo namreč označeno ime (v skrajšani ali polni obliki) tožene stranke in zgolj dejstvo, da je bilo firmi pripisano ime njenega zakonitega zastopnika in edinega družbenika J... (namesto pravilno J...f) N., na pravilnost zapisa naslovnika ne vpliva. Naslovnika je bilo mogoče iz sodne pošiljke razbrati.

Pritožbeno sodišče je odgovorilo na navedbe iz pritožbe, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da ni podlage za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. II Pg 43/94 z dne 30. 01. 1997, je posledično pravilen tudi zaključek o zavrženju (nedovoljene) pritožbe zoper navedeno sodbo (2. točka izreka izpodbijanega sklepa).

Izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani. Ker niso podani niti tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, mora sam nositi svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. člena ZPP v povezavi s 1. odstavkom 154. člena ZPP). ZPP v 366. členu odgovora na pritožbo zoper sklep (razen v odrejenih primerih, ki niso predmet tega postopka) ne predvideva, zato je pritožbeno sodišče priglašene stroške odgovora na pritožbo ocenilo kot nepotrebne.