Jedro

Kadar tožnika v tožbi navajata, da je toženec na njuni parceli brez dovoljenja neupravičeno posekal les in si ga prilastil, je treba zahtevek presojati po odškodninski podlagi in tudi na podlagi neupravičene pridobitve. To pa ne glede na to, da je tožnik zahtevek opredelil kot odškodninski. Sodišče namreč ni vezano na pravno podlago, ki jo navede tožnik v tožbi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, na podlagi katerega bi bil toženec dolžan plačati tožnikoma

260.000,00 SIT s pripadki. Tožnikoma je naložilo, da tožencu povrneta njegove pravdne stroške.

Proti sodbi se pritožuje toženec, ki uveljavlja vse dovoljene pritožbene razloge in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v novo sojenje.

Navaja, da je zmotna prvostopna ugotovitev o tem, da je terjatev tožnikov zastarala. Sodišče prve stopnje je namreč pri presoji zastaranja naredilo dve napaki. Najprej je napačno ugotovilo trenutek, ko sta tožnika izvedela za nedovoljeno sečnjo na njuni parceli, poleg tega pa je zastaranje presojalo izključno na podlagi

367. člena ZOR, to je po pravilih za zastaranje odškodninskih terjatev, čeprav je podlaga tožbenega zahtevka tudi določba 2. odstavka 210. člena ZOR, torej pravila o neupravičeni pridobitvi.

Trditvena podlaga tožbe in nadaljnjih pripravljalnih vlog namreč vsebuje vso relevantno trditveno podlago, na podlagi katere bi lahko sodišče tožbeni zahtevek presojalo tudi na podlagi pravil o neupravičeni pridobitvi. Presoja zastaranja zgolj z vidika zastaranja odškodninskih terjatev je zato napačna. Terjatev iz naslova neupravičene obogatitve namreč zastara v petletnem zastaralnem roku.

Sicer pa je prvo sodišče na podlagi izvedenih dokazov napačno zaključilo, da sta tožnika že leta 1999 izvedela za nedovoljeno sečnjo. Pri tem se sodišče sklicuje tudi na izpovedbo priče T. B., ki pa je izpovedala ravno obratno kot pa to navaja prvo sodišče v razlogih izpodbijane sodbe. Zato je podana tudi bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke 339. člena ZPP. Preizkusiti tudi ni mogoče prvostopne stroškovne odločitve, ker ni ustrezno obrazložena.

Pritožba je utemeljena.

Tožnika sta v tožbi navedla, da sta v septembru leta 2001 opazila, da je toženec na njuni parceli brez dovoljenja neupravičeno posekal in odvzel njun les. Na podlagi takšne trditvene podlage sta tožnika upravičena do povrnitve vrednosti lesa iz naslova odškodnine, pa tudi iz naslova neupravičene pridobitve. Ne glede na to, da sta tožnika kot pravno podlago svojega zahtevka navedla odškodninsko odgovornost toženca in šele na zadnjem naroku utemeljevala svoj zahtevek tudi na določbi 210. člena ZOR, bi moralo prvo sodišče obravnavati tožbeni zahtevek po obeh pravnih podlagah, kot sta podani glede na dejanske trditve tožeče stranke, na katere ta opira svoj tožbeni zahtevek.

Stranka namreč ni dolžna navesti pravne podlage tožbenega zahtevka, pa tudi če jo navede, sodišče nanjo ni vezano (3. odstavek 180. člena ZPP). Prvo sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo izključno zaradi zastaranja, pri čemer ga je presojalo le kot odškodninski zahtevek, ne pa tudi upoštevajoč zastaralni rok, kot je določen za zahtevke iz naslova neupravičene pridobitve. Zaradi takšnega napačnega materialnopravno gledanja prvega sodišča o tem, da glede na trditveno podlago zahtevka ni mogoče obravnavati tudi kot obogatitvenega, je prvo sodišče nepopolno ugotovilo vsa odločilna dejstva in je iz tega razloga treba izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti prvemu sodišču v novo sojenje. Ker je bilo že iz navedenega razloga treba izpodbijano sodbo razveljaviti se pritožbeno sodišče v nadaljevanju ni posebej ukvarjalo s tistimi pritožbenimi trditvami, ki se nanašajo na zatrjevano zmotno ugotovitev dejanskega stanja v zvezi z vprašanjem pričetka teka zastralnega roka v zvezi z odškodninsko podlago tožbenega zahtevka. Ker je treba v posledici razveljavitve sodbe o glavni stvari razveljaviti tudi izrek o stroških postopka se pritožbeno sodišče tudi ni posebej ukvarjalo s tistim delom pritožbenih trditev, ki se nanašajo na stroškovno odločitev.

Izrek o stroških pritožbenega postopka ima podlago v določbi 3. odstavka 165. člena ZPP.