Jedro

Ker tožniku ni bila dana možnost dokazovanja spornega dejstva, je sodišče prve stopnje z opustitvijo glavne obravnave kršilo določbo 50. člena ZUS.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo tožnikov proti odločbi tožene stranke z dne 9.4.2004 s katero je bila zavrnjena njuna pritožba proti sklepu glavne inšpektorice Inšpektorata Republike Slovenije za okolje, prostor in energijo z dne 9.3.2004. Prvostopni upravni organ je zavrnil zahtevo tožnikov za izločitev gradbene inšpektorice Inšpektorata Republike Slovenije za okolje, prostor in energijo A.A. V razlogih izpodbijane sodbe je sodišče prve stopnje pritrdilo odločitvi tožene stranke in razlogom, ki jih je za to odločitev navedla v izpodbijani odločbi. Po presoji sodišča tožnika nista izkazala izločitvenega razloga po 1. odstavku 37. člena in tudi ne izločitvenih razlogov, ki jih določa 35. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Zatrjevane kršitve materialnega in procesnega zakona, ki sta jih navajala že v pritožbi zoper prvostopno odločbo in jih ponavljata v tožbi, so pritožbeni razlogi, ki jih je možno uveljavljati z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi, ne pa z zahtevo za izločitev uradne osebe.

V zvezi z zahtevanim zaslišanjem uradne osebe, katerega opustitev naj bi bila po mnenju tožnikov vzrok za nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v tej zadevi, se sodišče strinja s stališčem tožene stranke, da tožnika nista zatrjevala nobenih okoliščin, zaradi katerih bi bilo zaslišanje potrebno oziroma, ki bi kazale na nepristranost. Sodišče meni, da je zmotno stališče v tožbi, da bi moral upravni organ "dodatno raziskati stanje stvari" oziroma "povezanosti osebnih interesov gradbene inšpektorice z vsebino odločbe". Iz določb 37. člena ZUP jasno izhaja, da mora stranka navesti okoliščine, zaradi katerih je po njenem mnenju podan takšen razlog za izločitev in iskanje tega razloga ni stvar upravnega organa. Sodišče tudi ni sledilo tožbenemu predlogu za opravo glavne obravnave, saj je štelo, da zaslišanje izločevane uradne osebe in ogled kraja pri odločanju o izločitvi na odločitev ne vpliva, saj dejansko stanje ni sporno in so sporna le pravna vprašanja obstoja izločitvenih razlogov.

Tožnika v pritožbi uveljavljata vse pritožbene razloge iz 72. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS). Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbe postopka v upravnem sporu, ker kljub izrecni zahtevi, ki sta jo tožnika podala v tožbi, ni opravilo glavne obravnave, čeprav sta zatrjevala spornost ugotovljenega dejanskega stanja v upravnem postopku. Zahtevala sta, da ju sodišče zasliši in da naj zasliši tudi izločevano inšpektorico A.A., da bi s temi dokazi dokazala okoliščine, ki vzbujajo dvom o nepristranosti uradne osebe. Dvom v nepristranost gradbene inšpektorice sta utemeljevala na njeni izjavi, da je gostinski lokal, glede katerega je tekel inšpekcijski postopek, "najnevarnejši obrat v občini". Tožnika sta s tem v celoti relevantno izkazala obstoj izločitvenega razloga, saj se je inšpektorica na ta način, še pred izvedbo vseh potrebnih procesnih dejanj, nezakonito opredelila v zvezi z zadevnim postopkom. Pavšalno mnenje sodišča, da izločitveni razlogi niso podani, oziroma da gre za splošne pritožbene razloge, ki pa sami po sebi za zadevni postopek niso relevantni, ni pravilno. Zato v pritožbi predlagata, da pritožbeno sodišče izvede glavno obravnavo, na kateri bo strankam omogočeno predstaviti resnično dejansko stanje, glede na to, da v sedanjih postopkih te možnosti tožnika nista imela in se nista mogla izjasniti o okoliščinah, ki so pomembne za izdajo zakonite odločbe. Predlagata ugoditev pritožbi z razveljavitvijo izpodbijane sodbe oziroma podrejeno spremembo sodbe in ugoditev tožbi ter odpravo izpodbijane odločbe tožene stranke.

Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče se ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da oprava glavne obravnave ni bila potrebna. Nobene podlage ni bilo za ugotovitev nespornosti dejanskega stanja, saj je šlo za okoliščino, katere resničnost noben organ v upravnem postopku ni ugotavljal (izjava gradbene inšpektorice o tem, da je gostinski lokal najnevarnejši obrat v občini). Zato je napačno stališče sodišča prve stopnje, da je sporno le pravno vprašanje glede obstoja izločitvenih razlogov. Predhodno opredeljevanje uradne osebe do zadeve, preden je izveden dokazni postopek ter ocena dokazov na kateri mora temeljiti odločitev, sama po sebi ni vedno razlog, ki bi vzbujal dvom o njeni nepristranosti. Če pa stranka predlaga, da se ta okoliščina razčisti in ugotovi resničnost te trditve, je stvar dokazne ocene ali dvom o nepristranosti resnično obstoja. Glede na navedeno pritožbeno sodišče meni, da bi moralo sodišče prve stopnje slediti predlogu tožnikov in opraviti ustno obravnavo, izvesti predlagane dokaze ter tožnikoma omogočiti, da v kontradiktornem postopku uveljavita svoje procesne pravice. Zato je po presoji pritožbenega sodišča opustitev glavne obravnave vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.

Zaradi kršitve določbe 50. člena ZUS (opustitev glavne obravnave) je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek (člen 74 ZUS).