Jedro

Več ali kaj drugega, kot izhaja iz odločbe, ni mogoče vpisati v zemljiško knjigo.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom po uradni dolžnosti opravilo določene vpise na podlagi pravnomočne delne odločbe o denacionalizaciji Občine L. z dne 21.9.1993 št. ....., ..... in ..... in na podlagi 3. odstavka 66. člena Zakona o denacionalizaciji.

Sklenilo je, da se pri nepremičnini vložna št. 6 k.o. A. opravi vknjižba vzpostavitve lastninske pravice za E. Š. do 11/100 tako, da ostaneta zemljišče in hiša družbena lastnina v upravi Občine L. do 89/100 celotne, nekvarno vpisu zaznambe lastninske pravice na posameznih delih stavbe, ki so iz nacionalizacije izzvzeti. Z istim sklepom je odločilo, da se pri vl. št. 220 k.o. A. na enak način opravi vknjižba za isto osebo do 32/100 pod istimi pogoji, s tem, da ostaneta zemljišče in hiša družbena lastnina do 68/100. Proti sklepu se pritožuje L. P. kot pravni naslednik E. Š. Navaja, da iz odločbe in obeh zemljiškoknjižnih vložkov izhaja, da je z vzpostavitvijo lastninske pravice hiša na T. prešla v zasebno last z izjemo poslovnega prostora pod zaporedno št. 24 B lista, hiša na K. pa v celoti. Ker so v listu B za obe nepremičnini vpisana iz nacionalizacije izvzeta stanovanja, bi moralo sodišče ravnati enako ob vrnitvi stanovanj in poslovnega prostora in na podlagi navedene odločbe v zemljiško knjigo vpisati dejstvo, da sta bili obe hiši vrnjeni v zasebno last. Le tako bi sodišče izpolnilo citirano odločbo.

Pritožba ni utemeljena.

Osnova za zemljiškoknjižni vpis je pravnomočna odločba o denacionalizaciji, katere točnejši podatki so zgoraj citirani. Po 3. odstavku 66. člena Zakona o denacionalizaciji se spremembe zemljiškoknjižnega stanja na podlagi odločbe o denacionalizaciji izvedejo po uradni dolžnosti. V obravnavani zadevi je torej sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je kot podlago za vpis po uradni dolžnosti vzelo omenjeno odločbo. Vpisalo je samo tisto, kar iz odločbe izhaja. To, kar se v pritožbi zatrjuje, ne more biti stvar vknjižbe na podlagi odločbe o denacionalizaciji. Tako kot velja glede vpisov na predlog strank, da več ali kaj drugega, kot je stranka zaprosila, zemljiškoknjižno sodišče ne sme dovoliti (primerjaj pravno pravilo paragrafa 106/1 zakona o zemljiških knjigah), tudi po uradni dolžnosti ni moč vpisati več ali kaj drugega, kar iz odločbe izhaja.

Četudi bi bilo torej res, kar trdi pritožba, zemljiškoknjižno sodišče v odločbi nima podlage za opravo takih vpisov.

Pritožbo je bilo tako treba zavrniti in potrditi pravilno odločitev sodišča prve stopnje (člen 368 Zakona o pravdnem postopku v zvezi s členom 380 tč. 2 istega zakona in v zvezi s členom 37 Zakona o nepravdnem postopku, katerega pravila se uporabljajo tudi v zemljiškoknjižnem postopku).