Jedro

Če vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja ni predloženo pravnomočno lokacijsko dovoljenje, je ta tako pomanjkljiva, da je ni mogoče obravnavati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 630/98-17 z dne 16.6.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo, s katero je izpodbijal odločbo tožene stranke z dne 24.3.1998. Z njo je zavrnjena tožnikova pritožba zoper sklep Upravne enote L., Izpostava M.P., Oddelek za okolje in prostor ter premoženjskopravne zadeve z dne 25.11.1997, s katerim je kot nepopolna zavržena tožnikova vloga za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo počitniške hiše, zgrajene na zemljišču parc. št. 301/5 k.o. K. vas, ker vlogi ni bilo priloženo pravnomočno lokacijsko dovoljenje. V obrazložitvi sodbe sodišče prve stopnje navaja, da mora po 2. alinei 36. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84, 29/86 ter Uradni list RS, št. 40/94 odl. US, 69/94 odl. US in 59/96 - ZGO) investitor vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja predložiti tudi pravnomočno lokacijsko dovoljenje. Po ugotovitvah prvostopnega upravnega organa in tožene stranke tožnik tega ni predložil, in ga niti ni mogel predložiti, saj lokacijsko dovoljenje še ni bilo pravnomočno, ker o pritožbi prizadete stranke še ni odločeno. Tožena stranka je tudi pojasnila, da ni bilo smiselno pozvati tožnika na dopolnitev vloge, saj je prvostopni organ, ki je vodil tudi lokacijski postopek, vedel, da to še ni pravnomočno. Tožnik v tožbi tudi ni zatrjeval, da bi bilo lokacijsko dovoljenje že pravnomočno. Sodišče je kot neutemeljene zavrnilo tožbene ugovore, ki so se vsebinsko nanašali na lokacijsko dovoljenje, ker ti niso predmet tega postopka. Ker v obravnavanem primeru za izdajo gradbenega dovoljenja ni bil izpolnjen formalni pogoj, ni sledilo tožnikovemu predlogu, naj sodišče izvede glavno obravnavo z udeležbo gradbenih strokovnjakov.

V pritožbi tožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi. Sodba zgolj pritrjuje splošnim navajanjem predpisov, ob tem pa ne navaja niti enega primera njegove kršitve gradbenih predpisov. Neutemeljeno zavrača predlog za javno obravnavo. Sodba ne upošteva določil 3. odstavka 25. člena ZUS in 44. člena ZUS. S tem je prikrajšan za svoje pravice v upravnem sporu.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po 36. členu ZGO mora investitor zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja med drugim predložiti tudi pravnomočno lokacijsko dovoljenje. V tej zadevi je bilo ugotovljeno in v pritožbi tožnik temu ne ugovarja, da kot investitor vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja ni predložil pravnomočnega lokacijskega dovoljenja. Zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča odločitev o zavrženju te vloge kot pomanjkljive, na podlagi 2. odstavka 68. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP/86, pravilna. Vloga, kateri niso predložene vse, z zakonom predpisane sestavine, je tako pomanjkljiva, da je ni mogoče obravnavati. Po pojasnilu, ki ga je navedel prvostopni upravni organ, bi bilo tudi po presoji pritožbenega sodišča, nesmiselno tožnika pozivati na dopolnitev vloge, ker je organ sam (saj je vodil postopek za izdajo lokacijskega dovoljenja), razpolagal s podatkom, da lokacijsko dovoljenje še ni pravnomočno. Zato ne gre za kršitev postopka, ki bi vplivala na odločitev, če tožnik ni bil posebej pozvan na predložitev pravnomočnega lokacijskega dovoljenja.

Ne drži pritožbeni ugovor, da sodišče v obrazložitvi sodbe ni navedlo materialne podlage, saj je prav na podlagi 36. člena ZGO, ki ga je navedlo, bilo ugotovljeno, da mora biti vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja predloženo pravnomočno lokacijsko dovoljenje. V upravnem postopku ugotovljene pomanjkljivosti (ni pravnomočnega lokacijskega dovoljenja) ni mogel odpraviti niti tožnik, ker s pravnomočnim lokacijskim dovoljenjem ni razpolagal in je zaradi enakega razloga ne bi moglo odpraviti sodišče na glavni obravnavi in ne v pripravljalnem postopku za njo. Zato tožniku niso bile kršene nobene pravice. Ker je upravno sodišče presojalo le zakonitost odločitve o zavrženju vloge, ni kršilo določb postopka v upravnem sporu, če ni odločalo po opravljeni glavni obravnavi, saj ta ni bila potrebna (2. odstavek 51. člena ZUS).

Pritožbeno sodišče je na podlagi 73. člena ZUS neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.