Jedro

Toženka je po pozivu tožnice takoj odpravila vse nepravilnosti. Vtoževani odvetniški stroški poziva na odpravo nepravilnosti zato tudi ne morejo predstavljati dodatne škode. So lahko le stroški nastali v okviru mandatnega razmerja med tožnico in njenim pooblaščencem, ki jih je dolžna plačati sama (766. člen OZ). Le, če bi morala tožnica odpravo nepravilnosti uveljavljati v ustreznem (sodnem) postopku, bi ti stroški predstavljali predpravdne stroške, ki bi jih bila toženka dolžna tožnici povrniti (če bi ta s tožbenim zahtevkom seveda uspela).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sodba potrdi.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna v roku 8 dni plačati tožnici 228,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 114,24 EUR od 25. 7. 2015 dalje do plačila in od zneska 114,24 EUR od 26. 9. 2015 dalje do plačila. Odločilo je še, da je tožnica dolžna toženki povrniti 228,47 EUR pravdnih stroškov v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo je tožnica vložila pravočasno pritožbo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podredno pa sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da v konkretnem primeru ne gre za stroške predpravdnega postopka, saj pravdni stranki nista bili v nobeni pravdi. Če ni pravde, ne more biti predpravdnih stroškov. Potem, ko je toženka ravnala nezakonito, jo je tožnica dne 16. 7. 2015 pozvala na odpravo nepravilnosti, ki jih je ta nato odpravila. Zato so vtoževani stroški (odvetniški stroški poziva z dne 16. 7. 2015), stroški, za katere je odgovorna izključno toženka. Sodne odločbe, na katere se sodišče prve stopnje sklicuje, so za odločitev v konkretni zadevi nerelevantne.

3. Toženka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnici v postopku v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ni nastala nobena škoda, saj je toženka (sicer po pozivu tožnice) takoj odpravila vse nepravilnosti. Vtoževani stroški (odvetniški stroški poziva z dne 16. 7. 2015 na odpravo nepravilnosti) zato tudi ne morejo predstavljati dodatne škode. So lahko le stroški nastali v okviru mandatnega razmerja med tožnico in njenim pooblaščencem, ki jih je dolžna plačati sama (766. člen Obligacijskega zakonika - OZ), pri čemer tožnica tudi ni zatrjevala, da bi bilo med strankama dogovorjeno, da te stroške nosi toženka, kot vse pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje. Le, če bi morala tožnica odpravo nepravilnosti uveljavljati v ustreznem (sodnem) postopku, bi ti stroški predstavljali predpravdne stroške, ki bi jih bila toženka dolžna tožnici povrniti (če bi ta s tožbenim zahtevkom seveda uspela).

6. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo potrdilo (353. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

7. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka. Odločitev za tožnico temelji na določbi prvega odstavka 154. člena ZPP, za toženko pa na podlagi prvega odstavka 155. člena ZPP.