Jedro

Pri odločanju o utemeljenosti suma pri uvedbi preiskave sodišče sklepa iz doslej znanih okoliščin, dokazov in podatkov, ki jih je predložil državni tožilec, ne more in ne sme pa ocenjevati in poglobljeno analizirati posameznih dokazov.

Izrek

Pritožba zagovornice obdolženega L. S. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Ob nestrinjanju preiskovalne sodnice z zahtevo za preiskavo, ki jo je vložil okrožni državni tožilec dne 17.6.2004 zoper obdolženega L. S., je senat Okrožnega sodišča v Krškem z izpodbijanim sklepom uvedel preiskavo.

Proti temu sklepu se je pritožila zagovornica obdolženca zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. tč. I. odst. 371. čl. Zakona o kazenskem postopku (ZKP) ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagala, da sodišče druge stopnje sklep razveljavi in odloči, da se preiskava zoper obdolženca ne uvede.

Višji državni tožilec svetnik J. S. je v pisnem mnenju, ki ga je pritožbeno sodišče vročilo obdolžencu in njegovi zagovornici, predlagal zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnica neutemeljeno navaja, da opis kaznivega dejanja ne vsebuje vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja spolnega nasilja po I. odst. 181. člena KZ, ker ne vsebuje nobene sile ali grožnje z neposrednim napadom na življenje ali telo niti ne prisile, da bi oškodovanka z obdolženčeve strani trpela kakšno spolno dejanje. Uporaba sile obdolženca se kaže v tem, da je oškodovanko tako močno otipaval po prsih ter spolovilu da je zaradi tega utrpela udarnine in jo med tem potisnil v garažo, kjer je nadaljeval z otipavanjem, nato pa ga je oškodovanka uspela s silo rok odriniti od sebe in potisniti iz garaže. Že sam način storitve, ko je obdolženi oškodovanko otipaval proti njeni volji, jo potiskal v garažo, nato pa ga je oškodovanka uspela odriniti od sebe, kažejo na uporabo obdolženčeve sile, zaradi katere je obdolženka trpela spolno dejanje otipavanja po prsih in spolovilu. Glede na navedeno so v opisu kaznivega dejanja konkretizirani vsi zakonski znaki kaznivega dejanja po I. odst. 181. člena KZ.

Neutemeljeno pa pritožnica tudi navaja, da zbrani dokazi ne dajejo podlage za sklep, da je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil predmetno kaznivo dejanje. Sodišče prve stopnje je na tretji strani izpodbijanega sklepa navedlo objektivne okoliščine, na podlagi katerih je, tudi po prepričanju sodišča druge stopnje, sprejemljiv zaključek, da je podan utemeljen sum, da je obdolženi storil očitano kaznivo dejanje. Obstoj utemeljenosti suma se namreč sklepa iz doslej znanih okoliščin, ki izhajajo iz dokazov in podatkov, ki jih je predložil državni tožilec in ki jih je navedlo sodišče prve stopnje, senat pa teh dokazov v tej fazi kazenskega postopka ne more ocenjevati in poglobljeno analizirati temveč le oceniti, ali so takšni, da zadoščajo za sklepanje o obstoju utemeljenega suma obdolžencu očitanega kaznivega dejanja. Senat se je pri tem oprl na oškodovankivo ovadbo, zato so neutemeljena pritožbena navajanja, da oškodovankina izpovedba (saj še sploh ni bila zaslišana) ni verodostojna. Tudi obvestilo o telesni poškodbi oškodovanke na intimnih delih telesa, ki ga je izdal splošni zdravnik, je v tej fazi potrebno upoštevati kot vsak drug dokaz, če bo potrebno (oz. če bodo to zahtevale stranke), pa bo preiskovalni sodnik lahko že v preiskavi tudi odredil ustrezno izvedenstvo.

Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo obdolženčeve zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno (402/III ZKP).