Jedro

Pravno lastnost javnega dobra se ukine po posebnem postopku, ki ga ureja čl. 23 ZGO-1 in teh pravil predlagatelj ne more obiti s postopkom za ureditev meje, ki ga je sprožil.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nepravdni postopek za ureditev meje med parc. 5295 in 5286, obe k.o. D. ustavilo. Odločilo je, da krije skupne stroške postopka predlagatelj. Na podlagi terenskih meritev z dne 29.10.2002 je ugotovilo, da meji parc. št. 5295 k.o. D. s parc. št. 7944 k.o. D., ki je evidentirana kot javno dobro - pot, ne pa s parc. št. 5286 in 5287, obe k.o. D.. Ker parcele, med katerimi predlagatelj zahteva ureditev meje, ne mejijo, je sklenilo, da ni podlage za izvedbo postopka ureditve meje med udeleženci.

Zoper sklep je vložil predlagatelj pritožbo. Predlagatelj je že sam v predlogu pojasnil, da po katastrskih podatkih njegova parcela ne meji na parcelo nasprotnega udeleženca. V katastru je med obema parcelama vrisana javna pot. Dejansko stanje v naravi pa je drugačno. Za sodni postopek ureditve meje katastrski podatki niso pomembni. Sodišče v tem postopku odloča po pravilih Zakona o nepravdnem postopku, ki določa druge kriterije za ureditev meje. Katastrska meja je med posameznimi zemljišči upoštevna v tem postopku samo, če nanjo pristanejo vse prizadete stranke potem, ko jim je katastrska meja v naravi pokazana. Predlagatelj zato meni, da bi sodišče moralo mejo urediti v skladu s pravili nepravdnega postopka, čeprav po podatkih katastra parcele predlagatelja in nasprotnega udeleženca ne mejijo. Seveda ima v tem primeru možnost varovanja svojih interesov tudi tretja oseba, to je v danem primeru M. o. N. G.. Predlagatelj bi sicer lahko uveljavljal tudi z lastninsko tožbo lastnino na sporni površini. Odločil se je za racionalnejši postopek, to je sodno določitev meje. Predlaga, da se zato izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadeva sodišču prve stopnje v meritorno odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Tudi po mnenju pritožbenega sodišča v konkretnem primeru ni bilo pogojev za ureditev meje med parc. št. 5295 k.o. D., last predlagatelja in parc. št. 5286 k.o. D., last nasprotnega udeleženca, ker je med tema parcelama javna pot s parc. št. 7944 k.o. D., last M. o. N. G.. Dejstvo, da je stanje v naravi spremenjeno, ker je pot prestavljena v samo parc. št. 5295 k.o. D., ne vpliva na takšno odločitev, ker je do te spremembe prišlo zaradi posegov predlagatelja pri obdelovanju vinograda in M. o. N. G. v vlogi z dne 17.9.2002 (list. št. 10 spisa) navaja, da zato pričakuje vzpostavitev poti v stanje, kot jo izkazujejo katastrski podatki. Dejstvo, da meji predlagateljeva nepremičnina po katastrskih podatkih na javno pot, ni brez pomena. Gre namreč za javno dobro, to je stvar, ki ni v pravnem prometu in na njej tudi lastninske pravice ni mogoče pridobiti s priposestvovanjem (čl. 44/1 SPZ). Kako se pridobi oz. ukine status javnega dobra ureja Zakon o graditvi objektov (ZGO-1). Pravno lastnost javnega dobra se ukine po posebnem postopku, ki ga ureja čl. 23 ZGO-1 in teh pravil predlagatelj ne more obiti s postopkom za ureditev meje, ki ga je sprožil. Čeprav je pot prestavil, na delu zemljišča, ki je pred tem predstavljalo javno dobro in je še vedno v katastru vpisano kot javno dobro, stvarnopravnih pravic ne more uveljavljati. Za status javnega dobra so zato pomembni zemljiškoknjižni podatki, ki pa temeljijo na katastrskih podatkih in predlagatelj bi zato moral urediti z M. o. N. G. prestavitev javne poti v postopku, ki ga predpisuje zakon za ukinitev statusa javnega dobra oz. pridobitev tega statusa in šele, če bi uredil prestavitev trase javne poti tako, da bi po prestavitvi javne poti njegova nepremičnina mejila z nepremičnino nasprotnega udeleženca bi lahko predlagal ureditev meje med njima. Ob sedanjem stanju pa pritožbene navedbe niso utemeljene, zato jih je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. odst. 365. čl. ZPP v zvezi s čl. 37. ZNP).