Jedro

Po peti alineji 8. člena ZBPP se BPP ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP.

Po presoji sodišča to ne velja le za vložitev tožbe in zastopanje v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP, temveč tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu. Na to kaže zakonsko besedilo, ki izključitev dodelitve BPP ne omejuje le na postopek upravnega spora na prvi stopnji brez pravnih sredstev, temveč na upravni spor kot celoto, ki pojmovno zajema tudi pravna sredstva. Kot pa je tudi pravilno povzel že organ za BPP, gre za t.i. veriženje prošenj za BPP tudi v primerih, ko prosilec zaproša za BPP za vložitev tožbe zoper odločbo o BPP, ki jo je izdal drug pristojni organ (tj. organ drugega sodišča), kot v tem primeru.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče RS v Ljubljani (organ za BPP) je z izpodbijano odločbo zavrnilo prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Okrožnega sodišča v Kranju, št. Bpp 923/2021 z dne 8. 12. 2021. 2. V obrazložitvi je organ za BPP navedel, da je tožnica vložila prošnjo za BPP za sestavo in vložitev tožbe zoper izpodbijano odločbo, s katero je bila zavrnjena njena prošnja za BPP za vložitev ugovora zoper nadaljnje izvršilne stroške izvršitelja A. A. v izvršilni zadevi, I 121/2019 Okrajnega sodišča v Radovljici. Ob upoštevanju 8. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki taksativno našteva primere, v katerih se BPP ne dodeli, med drugim v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP, za kar gre v tem primeru, je organ prošnjo tožnice zavrnil. Pri tem se je skliceval tudi na sodno prakso.

3. Tožnica je zoper izpodbijani sklep (točno: odločbo) vložila tožbo in sodišču predlagala njegovo razveljavitev, pri čemer naj ob upoštevanju njenih navedb in z zasledovanjem postopkovne pravičnosti sodišče prekine nedopustnost njene situacije. Organ za BPP ni ugotovil dejanskega stanja, njene situacije, v kateri se omejujejo njene osebnostne pravice, saj se že od vsega začetka nahaja v podrejenem položaju. Omejena ji je pravica do zasebne lastnine, do zdravstvenega in socialnega varstva. Že od leta 2015 je žrtev fizičnega, psihičnega in materialnega nasilja bivšega moža in njegovega zastopnika. Bivši mož jo je ogoljufal za njeno premoženje, za skupno premoženje in premoženje lekarne ... Do vložitve osebnega stečaja bivšega moža je bila edina dolžnica na Okrajnem sodišču v Radovljici. O njegovem osebnem stečaju odloča isti organ, ki odloča o njenih prošnjah za BPP. Od junija 2016 je tudi žrtev nedopustnega policijskega nasilja. Organ je svojo odločitev upravičil z uporabo 8. člena ZBPP, četudi je seznanjen z njeno situacijo. S takim ravnanjem se pritrjuje nedopustnemu ravnanju organa za BPP. Kršen je bil tudi 31. člen ZBPP, ki govori o pomoči prosilcu. Zaradi takega ravnanja je utrpela nedopustno veliko materialno ter nematerialno škodo, ki jo bo uveljavljala.

4. Toženka je poslala upravne spise, odgovora na tožbo ni podala.

5. Sodišče uvodoma navaja, da je senat sodišča s sklepom, I U 349/2022 z dne 5. 4. 2022, odločil, da v zadevi sodi sodnik posameznik (tretja alineja drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). Gre za spor v zvezi z dodelitvijo brezplačne pravne pomoči zaradi neizkazanih zakonskih pogojev po ZBPP. Ker gre za vprašanja, o katerih se je izrekla že sodna praksa, je senat sklenil, da so v zadevi pogoji za odločanje po sodniku posamezniku podani.

**Odločitev sodišča**

6. Tožba ni utemeljena.

7. V tem primeru gre za vprašanje zakonitosti odločitve organa za BPP o zavrnitvi tožničine prošnje za dodelitev BPP, ki jo je ta sprejel na podlagi pete alineje 8. člena ZBPP, po tem, ko je ugotovil, da tožnica vlaga prošnjo za BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja za sestavo in vložitev tožbe zoper odločbo Okrožnega sodišča v Kranju, št. Bpp 923/2021 z dne 8. 12. 2021. 8. Po peti alineji 8. člena ZBPP se BPP ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP.

9. Po presoji sodišča to ne velja le za vložitev tožbe in zastopanje v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP (kar je sodišče že večkrat reklo, npr. v sodbah I U 1033/2016, I U 1026/2016, idr.), temveč tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu (o tem že sodišče v, I U 1998/2018, I U 709/2020). Na to kaže zakonsko besedilo, ki izključitev dodelitve BPP ne omejuje le na postopek upravnega spora na prvi stopnji brez pravnih sredstev, temveč na upravni spor kot celoto, ki pojmovno zajema tudi pravna sredstva. Kot pa je tudi pravilno povzel že organ za BPP, gre za t.i. veriženje prošenj za BPP tudi v primerih, ko prosilec zaproša za BPP za vložitev tožbe zoper odločbo o BPP, ki jo je izdal drug pristojni organ (tj. organ drugega sodišča), kot v tem primeru.

10. Tožnica zgoraj povzetim ugotovitvam organa za BPP ne ugovarja. Meni le, da bi ji morala biti BPP dodeljena zaradi njene nedopustne življenjske situacije, ki jo podrobno opisuje, ob tem se sklicuje tudi na 31. člen ZBPP.

11. Sodišče tožnici pojasnjuje, da pravica do brezplačne pravne pomoči ni absolutna, saj se lahko odobri samo pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ZBPP (prvi odstavek 2. člena ZBPP), ki (v že citirani) v peti alineji 8. člena izrecno omejuje (prepoveduje) vlaganje prošenj za brezplačno pravno pomoč v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Že zato tožnica drugačne odločitve v tem primeru ne more doseči. Sklicevanje na 31. člen ZBPP (ki ureja sestavo strokovne službe za BPP) je tako tudi neutemeljeno. Drži, da so organi za BPP po tej določbi (med drugim) zavezani, da pomagajo prosilcu za BPP, vendar pa to ne pomeni dajanje pomoči prosilcem, ki se jim BPP (kot to določa zakon) sploh ne sme odobriti.

12. Iz enakega razloga sodišče zato tudi ne sprejema tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na dogajanja od leta 2015 v zvezi z postopki, povezanimi z njenim bivšim možem in njegovim zastopnikom, kot tudi v zvezi s postopki pred policijo od leta 2016, zaradi česar so ji po njenem mnenju kršene ustavne pravice (14., 25. in 33. člen Ustave), saj tožnica z ničemer ne pojasni povezave med opisanimi dogodki in izpodbijanim aktom.

13. Sodišče še pripominja, da bi organ za BPP sicer po njegovi oceni moral tožničino prošnjo na tej podlagi zavreči, vendar ker jo je zavrnil in je torej odločitev tudi negativna, ne gre za tako kršitev pravil postopka, ki bi terjala odpravo izpodbijane odločbe.

14. Glede na navedeno je sodišče zaključilo, da je izpodbijani akt zakonit, hkrati pa tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zaradi česar je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

15. O zadevi je sodišče odločilo brez glavne obravnave, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta (da je tožnica vložila prošnjo za BPP v obliki in obsegu sestave in vložitev tožbe zoper odločbo organa za BPP), med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).