Jedro

Sodišče prve stopnje ni dolžno samo raziskovati premoženjskega oziroma finančnega stanja predlagatelja, niti ni dolžno v tem smislu pozivati stranke k dopolnitvi njenih navedb. Pri tem pa je v postopkih osebnega stečaja že tako ali tako določeno, da se plačujejo nižje takse. Samo dejstvo, da je dolžnik v postopku osebnega stečaja, pa ni samostojna podlaga za ugoditev takemu predlogu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom 1.) zavrnilo predlog za delno oprostitev plačila sodne takse in 2.) zavrnilo predlog za obročno plačilo sodne takse, z nosilnim razlogom, da dolžnik ni podal navedb, zakaj bi bila s plačilom sodne takse v višini 20,50 EUR občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da tega res ni pojasnil. Vendar pa je predložil pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju, iz katere izhaja vse njegovo imetje in mesečni prihodki. Zanašal se je na dolžnost sodišča, da mora upoštevati zlasti njegovo premoženjsko stanje, vpliv plačila sodne takse iz tega evidentno izhaja. Glede na njegove dohodke ima na razpolago le 15,00 EUR na dan, tako da zaradi tega ne bo mogel kriti niti najnujnejših izdatkov za osnovne življenjske potrebe. Plačilo takse bi ogrozilo njegovo preživetje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče oprosti stranko plačila sodnih taks v celoti, če stranka na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč (1. odstavek 11. člena Zakona o sodnih taksah, v nadaljevanju ZST-1). Če pa ni prejemnik denarne socialne pomoči, pa jo sodišče delno oprosti plačila taks, če bi bila s plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani (2. odstavek 11. člena ZST-1), lahko pa ji tudi odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnjim plačilom ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani (3. odstavek 11. člena ZST-1). Pri odločanju o delni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa upoštevati premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov (5. odstavek 11. člena ZST-1).

5. Dolžnost stranke, ki predlaga oprostitev plačila, obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse, je torej, da že v predlogu za oprostitev plačila sodne takse konkretno navede svoje slabo premoženjsko stanje.

6. Dolžnik je s predložitvijo izjave o premoženjskem stanju sicer zadostil formalnim zahtevam, ki jih določa tretji odstavek 12. člena ZST-1, zato ga sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pozivati k dopolnitvi predloga, vendar pa ni zadostil trditvenemu bremenu glede okoliščin, navedenih v 3. odstavku 11. člena ZST-1, ki so odločilne za uspešno uveljavljanje takega predloga. Trditev o svojem tako premoženjskem kot finančnem stanju namreč dolžnik v predlogu za oprostitev plačila sodne takse ni postavil (kar v pritožbi tudi izrecno priznava), saj je le navedel, da bi bila s plačilom taks v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja. Poleg tega pa je tudi navedel, da je zaposlen in redno opravlja delo z namenom v najvišji možni meri poplačati svoje upnike. Sodišče prve stopnje ni dolžno samo raziskovati premoženjskega oziroma finančnega stanja predlagatelja, niti ni dolžno v tem smislu pozivati stranke k dopolnitvi njenih navedb. Pri tem pa je v postopkih osebnega stečaja že tako ali tako določeno, da se plačujejo nižje takse (opomba 5.2 točka a taksne tarife ZST-1, kjer je določeno, da se v postopku osebnega stečaja plačujejo takse v višini ene četrtine istovrstnih taks, ki so določene v oddelku 5.1). Samo dejstvo, da je dolžnik v postopku osebnega stečaja, pa ni samostojna podlaga za ugoditev takemu predlogu. V pritožbenem postopku pa dolžnik pomanjkljivih navedb tudi ne more dopolnjevati (337. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP).

7. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (128. člen ZFPPIPP).