Jedro

Pritožbeno stališče, da bi pritožbeni rok začel upravičencu znova teči z vsakokratno vročitvijo prepisa iste sodne odločbe, je procesno napačno, saj bi na tak način lahko prišlo do nedovoljenega podaljševanja zakonsko predpisanega nepodaljšljivega procesnega roka.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Sodnica posameznica Okrožnega sodišča v Celju je s pritožbeno izpodbijanim sklepom z dne 14. 10. 2022, opr. št. V K 30774/2016, na podlagi določbe drugega odstavka 375. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), kot prepozno zavrgla pritožbo obtožene A. A. z dne 3. 10. 2022, vloženo zoper sodbo prvega sodišča z dne 15. 4. 2022, opr. št. V K 30774/2016. 2. Obtoženkin zagovornik se je zoper prvostopenjski sklep pravočasno pritožil. Uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve kazenskega zakona. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po prvem odstavku 366. člena ZKP se smejo upravičenci zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, pritožiti v roku 30 dni od vročitve prepisa sodbe. Gre za zakonski rok, ki ga ni mogoče podaljšati, računa pa se od pravilne vročitve sodbe upravičencu do pritožbe. Če ima obtoženec kot upravičenec do pritožbe zagovornika, vroči sodišče prepisa sodbe obema po določbah 119. člena ZKP, rok za vložitev pritožbe pa teče od zadnje vročitve (četrti odstavek 120. člena ZKP). Zagovorniku je bil prepis sodbe vročen 10. 6. 2022, obtoženki pa res dvakrat in sicer 29. 8. 2022 in 2. 9. 2022 (v obeh primerih osebno po detektivu), vendar pa zakonski 30 dnevni rok za pritožbo ni začel teči od 2. 9. 2022, za kar se neutemeljeno zavzema pritožnik, pač pa že po prvi vročitvi identičnega prepisa prvostopenjske sodbe obtoženki 29. 8. 2022. Le ta datum se namreč lahko šteje za datum pravilne vročitve predmetne sodbe obtoženki. Pritožnikovo stališče, da bi pritožbeni rok začel upravičencu znova teči z vsakokratno vročitvijo prepisa iste sodne odločbe je procesno napačno, saj bi na tak način lahko prišlo do nedovoljenega podaljševanja zakonsko predpisanega nepodaljšljivega procesnega roka.

5. Glede na zgoraj navedeno gre ugotoviti, da se je 30 dnevni rok za pritožbo zoper predmetno sodbo prvega sodišča iztekel v sredo, dne 28. 9. 2022. 6. Po drugem odstavku 375. člena ZKP prepozno pritožbo zavrže s sklepom že predsednik senata oziroma sodnik posameznik sodišča prve stopnje, kot je bilo pravilno storjeno tudi v obravnavanem primeru. Zato gre zaključiti, da je pritožbeno izpodbijani sklep o zavrženju obtoženkine pritožbe z dne 3. 10. 2022 kot prepozne pravilen in zakonit. 7. Uradni preizkus pritožbeno izpodbijanega sklepa, ki ga je pritožbeno sodišče opravilo v smislu določbe petega odstavka 402. člena ZKP, prav tako ni zaznal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

8. Če bo za obtoženko nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za pritožbo zoper sklep o zavrženju pritožbe po tarifni številki 7131 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.