Jedro

V postopku o dovolitvi odloga izvršbe je mogoče z uspehom uveljavljati le razloge, na podlagi katerih je mogoče v skladu z dololčbo 2. odstavka 281. člena ZUP/1986 izvršbo odložiti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 1.12.1999. Z njo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Carinarnice C. z dne 7.5.1998, s katero je navedeni organ zavrnil tožnikovo zahtevo za odlog upravne izvršbe po sklepu z dne 17.12.1997. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje soglaša z ugotovitvijo tožene stranke, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za odlog izvršbe, strinja pa se tudi z razlogi, na katerih temelji izpodbijana odločba, zato jih skladno z določbo 2. odstavka 67. člena ZUS ne ponavlja. Dodaja še, da tožnik ne nasprotuje ugotovitvi, da so v carinskem postopku v zvezi s skladiščenjem blaga (avtomobila) nastali stroški v višini 70.815,00 SIT, ki so mu bili naloženi v plačilo s sklepom z dne 9.1.1997. V obravnavanem primeru je predmet spora odložitev upravne izvršbe. V tem postopku po presoji sodišča ni mogoče izpodbijati odločitev tožene stranke v delu, ki se nanaša na odmero stroškov oziroma odločitev, da ti stroški bremenijo tožnika. Glede na navedeno je pravno nepomemben tožbeni očitek, da so sporni stroški nastali po izključni krivdi tožene stranke in da bi bilo mogoče te stroške prevaliti v breme tožnika le, če bi bil upravni postopek, ki se nanaša na izdajo uvozne carinske deklaracije, obnovljen, ter bi se ugotovilo, da ni pogojev za oprostitev plačila carine. V tem postopku sodišče tudi ne more presojati okoliščin, zaradi katerih je bil tožnikov avto zaplenjen in dan v hrambo, zato je tudi ta ugovor zavrnilo kot neutemeljen.

Tožnik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 2. odstavka 72. člena ZUS. Navaja, da se prvostopno sodišče na podlagi določbe 67. člena ZUS sklicuje na razloge izpodbijane odločbe. Meni, da takšna sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, zato je ni mogoče preizkusiti. V upravnem postopku ni bilo raziskano dejansko stanje glede vprašanja, kdo je zavezanec za plačilo računa za skladiščenje. Pri tem poudarja, da je skladiščenje blaga odredila Carinarnica C. Sodišče prve stopnje tudi ni ugotavljalo, zakaj se je avtomobil sploh znašel pod carinskim nadzorom. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 2. odstavka 281. člena ZUP/86 se upravna izvršba odloži, če se ugotovi, da je za izpolnitev obveznosti dovoljen odlog ali da je namesto začasne odločbe, ki naj bi se izvršila, izdana odločba o glavni stvari, ki se loči od začasne odločbe. Iz podatkov priloženih upravnih spisov in izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi bila v obravnavanem primeru podana katera od navedenih okoliščin, ki je razlog za odložitev izvršbe, in tudi tožnik teh razlogov ne uveljavlja.

Pritožbeni ugovori, ki jih navaja tožnik, na postopek o dovolitvi odloga upravne izvršbe ne morejo vplivati, saj se ne nanašajo na odložitev izvršbe, ampak na odločitev o glavni stvari. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da v tem postopku ni dopustno izpodbijati izvršilnega naslova, na podlagi katerega je bila dovoljena izvršba. V postopku o dovolitvi odloga izvršbe je mogoče z uspehom uveljavljati le razloge, na podlagi katerih je mogoče v skladu z določbo 2. odstavka 281. člena ZUP/86 izvršbo odložiti. Ker tožnik teh okoliščin ni niti navajal niti dokazoval, je tudi po presoji pritožbenega sodišča odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

Pravno podlago za to, da prvostopno sodišče lahko sledi utemeljitvi upravnega akta, če meni, da so izpodbijana odločba ter razlogi, s katerimi tožena stranka utemeljuje svojo odločitev, pravilni, daje 2. odstavek 67. člena ZUS. Pritožbeni ugovor, da izpodbijana sodba nima razlogov, ker se je prvostopno sodišče sklicevalo na stališče tožene stranke, je zato po presoji pritožbenega sodišča neutemeljen.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.