Jedro

Upniku ni treba dokazovati prezadolženosti, kar potrjuje tudi novejša sodna praksa (npr. VSL sklep II Cp 1953/2015, VSL sklep I Cp 1077/2015, VSL sklep II Cp 224/2016 in drugi). Če bi moral upnik izkazovati prezadolženosti dediča, bi to pomenilo neupravičeno široko razlago 143. člena ZD.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Pritožniki ter upnika A. A. in B. B. sami krijejo svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je (I.) ugotovilo obseg zapuščine in jo ločilo od premoženja dedičev, nato pa je (II.) upnika A. A. in B. B. napotilo, da v 15 dneh začneta postopek za uveljavitev oz. poplačilo terjatve po pravilih pravdnega, izvršilnega ali drugega ustreznega postopka, o čemer sta dolžna obvestiti sodišče. Ugotovilo je še (III.), da dediči ne morejo razpolagati s stvarmi in pravicami iz zapuščine, dokler se upnika separatista ne poplačata, in da se (IV.) zapuščinski postopek prekine do pravnomočnega zaključka ustreznega postopka, ki ga bosta sprožila upnika za uveljavitev oz. poplačilo njune terjatve.

2.Dediči C. C., D. C. in E. C. so zoper sklep vložili pravočasno pritožbo, v kateri uveljavljajo pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prva ter predlagajo razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navajajo, da je sodišče s tem, ko je ločilo celotno zapuščino, odločilo preko zahtevka upnikov in s tem kršilo načelo dispozitivnosti. Upnika sta vložila nepopoln oz. napačen predlog, sodišče pa je s tem, ko je ločilo celotno zapuščino, to pomanjkljivost samo saniralo. Nadalje pritožba opozarja, da upnika nista zatrjevala enega od pogojev za ločitev zapuščine: prezadolženosti dedičev. Končno pritožba navaja, da je ločitev zapuščine namenjena poplačilu upnikov, ki imajo do zapustnika terjatev, ki verjetno obstaja, upnika pa v tej zadevi nista izkazala, da bi jima bila zapustnica karkoli dolžna.

3.Upnika sta na pritožbo odgovorila in navedla, da je sodišče prve stopnje pravilno ločilo celotno zapuščino in da uveljavljanje zahteve za ločitev ni vezano na oblikovanje formalnega zahtevka, zato ta ni mogel biti prekoračen. Zakon o dedovanju (v nadaljevanju: ZD) za ločitev zapuščine ne določa pogoja, da bi morali biti dediči prezadolženi. Verjeten obstoj terjatve je izkazan, saj so tudi pritožniki v pritožbi ugotovili, da prodajna pogodba ni realizirana, kar je razlog za uveljavitev zahtevka za ločitev zapuščine.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Ukrep ločitve zapuščine je po stališču pravne teorije in sodne prakse mogoče odrediti le zoper celotno zapuščinsko premoženje in ne samo zoper njegove posamezne dele, zato je odločitev sodišča v tem pogledu pravilna. Za predlog za ločitev zapuščine ni potreben oblikovan poseben zahtevek oz. predlog na vsebino katerega bi bilo sodišče vezano, ampak zadošča, da upnik izkaže obstoj pogojev in predlaga, da se opravi ločitev zapuščine. V obravnavani zadevi tako ni mogoče govoriti o prekoračitvi zahtevka, prav tako ne o nepopolnem predlogu. Končno pa sta upnika podala tudi podredni predlog, da se iz zapuščine loči drugo premoženje zapustnice do skupne vrednosti 5.500 EUR - to pa seveda pomeni ločitev celotne zapuščine.

6.Prvi odstavek 143. člena ZD določa, da lahko zapustnikovi upniki zahtevajo v treh mesecih od uvedbe dedovanja, da se zapuščina loči od dedičevega premoženja, in da v tem primeru dedič ne more razpolagati s stvarmi in pravicami iz zapuščine; prav tako se njegovi upniki ne morejo iz njih poplačati, dokler se ne poplačajo upniki, ki so zahtevali ločitev. Iz tega citata je razvidno, da upniku ni treba dokazovati prezadolženosti, kar potrjuje tudi novejša sodna praksa (npr. VSL sklep II Cp 1953/2015, VSL sklep I Cp 1077/2015, VSL sklep II Cp 224/2016 in drugi). Če bi moral upnik izkazovati prezadolženosti dediča, bi to pomenilo neupravičeno široko razlago 143. člena ZD.

7.Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da sta ločitvena upnika izkazala obstoj terjatve do zapustnice. V vlogi z dne 9. 9. 2024 sta podala navedbe, da je bila 28. 6. 2024 sklenjena prodajna pogodba za sporno nepremičnino, da je A. A. kupnino poravnal že pred podpisom pogodbe, da je bila pogodba preko notarke F. F. poslana FURS za odmero davka, odločba pa še ni bila izdana. Nadalje sta navedla, da je bila sklenjena predpogodba za nakup štirih nepremičnin, da je bila že delno plačana kupnina in da je bilo dogovorjeno, da bo v primeru, če kupci ne bi pridobili pravice do nakupa (npr. če bi občina ali kdo drug uveljavljal predkupno pravico) predpogodba razveljavljena, prodajalka pa bo vrnila 5.500 EUR prejete kupnine.

8.Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podane kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9.Odločitev o pritožbenih stroških ima pravno podlago v prvem odstavku 174. člena ZD.

-------------------------------

1Uradni list SRS, št. 15/1976, s spremembami.

2V starejšim sodni praksi je nasprotno res mogoče zaslediti stališča, da je treba izkazati dedičevo prezadolženost (npr. VSL sklep I Cp 1663/2010,VSL sklep I Cp 2091/2009).

Zveza: