Jedro

Revizija je v obnovitvenem postopku še bolj omejena kot v drugih postopkih. Za preizkus je dejansko odprto samo vprašanje, ali je sodišče pravilno uporabilo določbe 421. člena ZPP, s katerimi je urejena obnova postopka, saj je preizkus izpodbijane odločbe zaradi zmotne uporabe materialnega prava mogoč le pri odločitvah sprejetih v razveljavitvenem in nadomestitvenem postopku dovoljene obnove.

Pomembna je namreč ugotovitev, da bi delodajalec, to je tožena stranka, sam lahko preveril podatke o njeni strokovni usposobljenosti, vendar tega ni storil. Zato pri predloženih listinah ne gre za nova dejstva in nove podatke kot jih zahtevajo določbe 9. točke 421. člena ZPP, niti ne gre za take podatke, na podlagi katerih bi bila za revidenta izdana ugodnejša odločba. Zato ni izpolnjen pogoj, ki se zahteva za dovolitev obnove postopka.

Izrek

Revizija se kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke, da se dovoli obnova postopka, ki je bil pravnomočno končan s sodbo, potrjeno s sodbo pritožbenega sodišča. S tema sodbama je bilo ugodeno tožničinemu zahtevku in je bil razveljavljen sklep tožene stranke o prenehanju tožničinega delovnega razmerja.

Sodišče druge stopnje je z izpodbijanim sklepom pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočni sklep drugostopenjskega sodišča je tožena stranka vložila pravočasno revizijo, v kateri je uveljavljala revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da je novo potrdilo, ki ga je predložila predlogu za obnovo postopka, nedvomno tako, da iz njega izhaja, da tožnica ni izpolnjevala pogojev za opravljanje trgovinske dejavnosti, zato bi bila za toženo stranko izdana pozitivna odločba, če bi bil ta dokaz in podatek znan v prejšnjem postopku. Gre pa za dokaz, s katerim tožena stranka prej iz objektivnih razlogov ni mogla razpolagati. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijana sklepa sodišča prve in druge stopnje razveljavi ter zadevo vrne v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 35/91 in Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišča druge stopnje. Zato revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, ki se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi le na absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

Revizijsko sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, ki so upoštevne po uradni dolžnosti (386. člen ZPP).

Revizija je v obnovitvenem postopku še bolj omejena kot v drugih postopkih. Za preizkus je dejansko odprto samo vprašanje, ali je sodišče pravilno uporabilo določbe 421. člena ZPP, s katerimi je urejena obnova postopka, saj je preizkus izpodbijane odločbe zaradi zmotne uporabe materialnega prava mogoč le pri odločitvah sprejetih v razveljavitvenem in nadomestitvenem postopku dovoljene obnove.

Predlog za obnovo postopka je bil vložen po 9. točki 421. člena ZPP, ker je tožena stranka pridobila dokaz, zaradi katerega je menila, da bi lahko bila zanjo izdana ugodnejša odločba, če bi bil ta dokaz znan oziroma uporabljen v prejšnjem postopku. Iz tega dokaza naj bi izhajalo, da tožnica ni izpolnjevala pogoja iz pravilnika o minimalni stopnji izobrazbe oseb, ki opravljajo trgovinsko dejavnost, po zahtevnosti posameznih vrst trgovinskih opravil (Uradni list RS, št. 28/93), zaradi česar bi bilo treba njen tožbeni zahtevek zavrniti. Vendar revizijsko sodišče pri tem ponovno, enako kot že v sodbi revizijskega sodišča VIII Ips 93/97 z dne 23.9.1997, poudarja, da je bilo tožničinemu zahtevku ugodeno zato, ker je bilo ugotovljeno, da tožničinega ravnanja ne gre ocenjevati kot ravnaja v smislu določbe 8. točke 1. ostavka 100. člena zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93), po kateri delavcu preneha delovno razmerje, če je zamolčal ali dal neresnične podatke, ki so pomembni za zaposlitev. Pomembna je namreč ugotovitev, da bi delodajalec, to je tožena stranka, sam lahko preveril podatke o njeni strokovni usposobljenosti, vendar tega ni storil. Zato pri predloženih listinah ne gre za nova dejstva in nove podatke kot jih zahtevajo določbe 9. točke 421. člena ZPP, niti ne gre za take podatke, na podlagi katerih bi bila za revidenta izdana ugodnejša odločba. Zato ni izpolnjen pogoj, ki se zahteva za dovolitev obnove postopka.

Revizijsko sodišče zato ob upoštevanju ugotovitev in zaključkov pritožbenega sodišča zaključuje, da je bila odločitev v izpodbijanem sklepu pravilna. Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo 393. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je določbe ZPP uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).