Jedro

Ker vsa notranja pravna sredstva niso bila izčrpana, ob upoštevanju prvega odstavka 35. člena EKČP niso izpolnjeni pogoji za začetek postopka pred mednarodnim sodiščem. Glede na določbo petega odstavka 24. člena ZBPP je bila zato prošnja tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči utemeljeno zavrnjena.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo št. Bpp 199/2012 z dne 31. 1. 2012 je Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Ljubljani odločil, da se prošnja tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pritožbe pred Evropskim sodiščem za človekove pravice zoper sklep Ustavnega sodišča RS, opr. št. 1036/11 z dne 3. 1. 2012 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 141/2011 z dne 8. 6. 2011 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani opr .št. III P 1685/2007 z dne 21. 4. 2010 in v zvezi z odločbo predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. Bpp 2014/2011 z dne 8. 8. 2011, zavrne.

Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe, je tožnica dne 20. 1. 2012 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pritožbe pred Evropskim sodiščem za človekove pravice zoper sklep Ustavnega sodišča RS, opr. št. 1036/11 z dne 3. 1. 2012 v zvezi z več sodbami (navedene so v točki 1 obrazložitve te sodbe). Organ za BPP nato navaja, da se pri presoji glede dodelitve BPP v postopkih pritožbe pred mednarodnim sodiščem na podlagi petega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ne presojajo vsebinski pogoji, temveč se BPP dodeli, če je zatrjevana kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin in če so izpolnjeni pogoji, določeni z zakonom, ki ureja ustavno pritožbo oziroma pogoji za začetek postopka ali udeležbo v postopku pred mednarodnimi sodišči. Nato pojasni, da je vpogledal v sklep Ustavnega sodišča RS, opr. št. 1036/11 z dne 3. 1. 2012, s katerim je navedeno sodišče sklenilo, da se ustavna pritožba tožnice zavrže, ker niso bila izčrpana pravna sredstva, pogoji za izjemno obravnavo pa niso bili izpolnjeni.

Nato tožena stranka pojasni, da tožnica želi BPP za pravno svetovanje in zastopanje v postopku pritožbe pred Evropskim sodiščem za človekove pravice zoper sklep Ustavnega sodišča RS, opr. št. 1036/11, zaradi česar je presojal, ali so izpolnjeni pogoji, ki jih določa Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih pravic (v nadaljevanju EKČP), in ugotavlja, da glede na prvi odstavek 35. člena EKČP lahko Evropsko sodišče obravnava vlogo po tem, ko so bila izčrpana vsa notranja pravna sredstva. Ker pa iz vpogleda v pravdni vpisnik in iz vpogleda v vpisnik BPP za tožnico izhaja, da niso izčrpana vsa notranja pravna sredstva, to pa izhaja tudi iz sklepa Ustavnega sodišča opr. št. 1036/11 z dne 3. 1. 2012, tožničina zahteva za vložitev pritožbe pred Evropskim sodiščem za človekove pravice ne izpolnjuje pogojev, tožnica v postopku s pritožbo pred Evropskim sodiščem nima možnosti za uspeh in zato ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP.

Tožeča stranka se z odločitvijo ne strinja in jo izpodbija z obširno laično tožbo v kateri najprej časovno navaja potek postopkov v zvezi s prošnjo za BPP, vloženo 14. 7. 2011, ter zaključi, da za to, da pravna sredstva niso bila izčrpana na njeni strani ni krivdnega razloga. Po tem, ko je prejela odločitev Ustavnega sodišča RS, opr. št. 1036/11 z dne 3. 1. 2012, pa je vložila novo vlogo za BPP za pripravo tožbe, ki bi jo vložila na Evropskim sodiščem za človekove pravice. Tožena stranka je navedla, da lahko Evropsko sodišče obravnava določene vloge le, če so pred tem izčrpana vsa notranja pravna sredstva, ki pa jih tožnica je, kar je tožena stranka spregledala. Presoja glede tega, zakaj Ustavno sodišče RS vloge tožnice ni obravnavalo po vsebini, temveč le procesno, pa ni v domeni tožene stranke. Sodišču predlaga, da odpravi izpodbijano odločbo.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi petega odstavka 24. člena ZBPP se, kot je navedla že tožena stranka, BPP dodeli ne glede na določbe prejšnjih odstavkov brez ugotavljanja pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena v zvezi z ustavno pritožbo pri Ustavnem sodišču RS in za postopek pred mednarodnimi sodišči ter mednarodnimi arbitražami, če je zatrjevana kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin in če so izpolnjeni pogoji, določeni z zakonom, ki ureja ustavno pritožbo oziroma pogoji za začetek postopka ali udeležbo v postopku pred mednarodnimi sodišči ter mednarodnimi arbitražami (posebna pravna pomoč).

Navedena zakonska ureditev pomeni, da je za dodelitev BPP za postopek pred mednarodnimi sodišči potrebno, da se zatrjuje kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin in da so izpolnjeni pogoji za začetek postopka ali udeležbo v postopku pred mednarodnimi sodišči. O tem, da je tožnica navajala, da so ji bile kršene človekove pravice, ni spora. Sporno pa je, ali so izpolnjeni pogoji za začetek postopka pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Tožena stranka navaja, da lahko, glede na prvi odstavek 35. člena EKČP, Evropsko sodišče obravnava vlogo po tem, ko so bila izčrpana vsa notranja pravna sredstva. Ker pa je iz vpogleda v pravdni vpisnik in iz vpogleda v vpisnik BPP za tožnico razvidno, da niso izčrpana vsa notranja pravna sredstva, to pa izhaja tudi iz sklepa Ustavnega sodišča opr. št. 1036/11 z dne 3. 1. 2012, tožničina zahteva za vložitev pritožbe pred Evropskim sodiščem za človekove pravice ne izpolnjuje pogojev. Tudi po presoji sodišča je navedena ugotovitev tožene stranke pravilna in zakonita. Sodišče zato pritrjuje utemeljitvi iz izpodbijane odločbe in ne ponavlja razlogov za odločitev, skladno z določbo drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče pa pripominja, da je tožena stranka iz predloženega sklepa št. 1036/11 z dne 3. 1. 2012 pravilno ugotovila, da je bila s strani Ustavnega sodišča RS ustavna pritožba tožnice zavržena, ker pravna sredstva niso bila izčrpana. Glede na to, da vsa notranja pravna sredstva niso bila izčrpana, ob upoštevanju prvega odstavka 35. člena EKČP in petega odstavka 24. člena ZBPP, vložitev pritožbe zoper navedeni sklep Ustavnega sodišča RS na Evropsko sodišče za človekove pravice ne bi imela verjetnega izgleda za uspeh. Zato prošnja tožnice za dodelitev BPP ni utemeljena, ker niso izpolnjeni pogoji za začetek postopka pred mednarodnim sodiščem. Ostale navedbe tožnice pa so po presoji sodišča za ta postopek pravno irelevantne, saj se je v tem postopku presojalo le vprašanje, ali je tožnica izčrpala vsa notranja pravna sredstva.

Ker je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po prvem odstavku 63. člena ZUS-1. Sodišče je na podlagi 2. alinee drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločalo brez glavne obravnave, ker je ocenilo, da tožnica ni navedla nobene okoliščine in trditve, na podlagi katerih bi bil možen sklep, da se dejansko stanje lahko dopolni z ugotovitvami, ki bi utegnile biti pomembne za odločitev.