Jedro

146. čl. ZOFVI je omogočil nadaljnje opravljanje vzgojno - izobraževalnega dela učiteljem, ki niso izpolnjevali pogojev strokovne izobrazbe po 95. čl. ZOFVI (so pa te pogoje izpolnjevali glede na prej veljavne predpise). Citirani člen pa ne predstavlja pravne podlage za sklenitev novih delovnih razmerij teh delavcev za delovno mesto strokovnih delavcev, za katere je bilo zahtevana višja stopnja strokovne izobrazbe od tiste, ki so jo dejansko imeli.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da se glasi: "Sklepa tožene stranke Center za glasbeno vzgojo Koper z dne 3.7.1998 in 28.8.1998, na podlagi katerih je bila na objavljeno delovno mesto učitelja nauka o glasbi izbrana D. T., se razveljavita.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 18.173,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje do plačila, v 8 dneh in pod izvršbo."

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice na razveljavitev sklepov tožene stranke z dne 3.7.1998 in 28.8.1998, na podlagi katerih je bila na objavljeno delovno mesto učitelja nauka o glasbi izbrana D. T. in naložilo tožnici, da toženi stranki povrne njene pravdne stroške v višini 32.180,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopne sodbe dalje do plačila, vse v 8 dneh pod izvršbo.

Zoper navedeno sodbo se po svojem pooblaščencu pritožuje tožnica iz pritožbenega razloga napačne uporabe materialnega prava in predlaga pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo odločanje prvostopenjskemu sodišču. V pritožbi navaja, da je prvostopenjsko sodišče zmotno uporabilo 146. čl. Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, saj izbrana kandidatka dela učitelja nauka o glasbi ni nikoli opravljala. Poleg tega izbrana kandidatka predpisanega pogoja strokovne izobrazbe ni izpolnjevala, medtem ko je tožnica imela zahtevano stopnjo strokovne izobrazbe. Ker je šlo v konkretnem primeru za popolnoma novo delovno mesto učitelja nauka o glasbi, bi morala tožena stranka upoštevati vse predpisane pogoje strokovne izobrazbe in ta postopek ločiti od zatečenega stanja v marcu 1996. Poleg tega je iz priloženih pogodb o zaposlitvi izbrane kandidatke T. D. razvidno, da je opravljala delo učitelja klavirja s polnim delovnim časom, tako da se postavlja vprašanje, kako lahko dela še s polovičnim delovnim časom kot učitelj nauka o glasbi. Do tega vprašanja se izpodbijana sodba ni opredelila. Poleg zgoraj opisane pritožbe je tožnica v spis vložila vlogo z oznako "Pojasnila tožeče stranke zoper sodbo naslovnega sodišča v zvezi z zadevo Pd 174/98", katere pa pritožbeno sodišče ni upoštevalo, ker je bila vložena po preteku 8 dnevnega zakonsko določenega roka za vložitev pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 8., 11., 12. in 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP ni storilo, vendar pa je na popolno ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnice za razveljavitev sklepa tožene stranke z dne 3.7.1998 o izbiri na objavljeno delovno mesto učitelja nauka o glasbi in sklepa z dne 28.8.1998, s katerim je tožena stranka zavrnila tožničin ugovor, zato ker je ugotovilo, da izbrana kandidatka, ki sicer ni izpolnjevala pogoja strokovne izobrazbe po 95. čl. Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI; Ur. l. RS, št. 12/96), izpolnjuje pogoje za zasedbo razpisanega prostega delovnega mesta ob upoštevanju določbe 146. čl. ZOFVI. Zaključilo je, da 146. čl. ZOFVI omogoča tudi učiteljem, ki so izpolnjevali z zakonom določene pogoje za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela, nimajo pa strokovne izobrazbe, predpisane s 95. čl. ZOFVI, sklepanje novih delovnih razmerij za delovna mesta strokovnih delavcev.

Po stališču pritožbenega sodišča je prvostopenjsko sodišče zmotno uporabilo določbo 146. čl. ZOFVI. 95. čl. citiranega zakona je kot strokovne delavce v javni glasbeni šoli opredelil učitelja, korepetitorja in knjižničarja, ki morajo imeti visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri, učitelj in knjižničar pa tudi pedagoško izobrazbo. 1. odst. 146. čl. ZOFVI, ki je v zakonu umeščen v poglavje prehodnih in končnih določb, med drugim določa, da lahko tudi učitelji v glasbeni šoli, ki so izpolnjevali z zakonom določene pogoje za opravljanje vzgojno - izobraževalnega dela v glasbeni šoli, opravljajo vzgojno - izobraževalno delo tudi po uveljavitvi tega zakona. Namen prehodnih določb zakona je v tem, da posamezne določbe zakona določen čas po njegovi uveljavitvi ne veljajo, oz. da se določena pravna razmerja uredijo drugače, kot jih sicer ureja zakon. V prehodni določbi že omenjenega 146. čl. ZOFVI je torej zakonodajalec uredil zatečeno stanje tako, da je kljub pogojem o zahtevani strokovni izobrazbi iz 95. čl. dopustil opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela tudi učiteljem glasbene šole, ki so izpolnjevali z zakonom določene pogoje za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v glasbeni šoli. Po stališču pritožbenega sodišča je zakonodajalec v tem členu omogočil učiteljem, ki niso izpolnjevali pogojev strokovne izobrazbe po ZOFVI, izpolnjevali pa so te pogoje po prej veljavnih predpisih, da nadaljujejo z vzgojno-izobraževalnim delom tudi po uveljavitvi ZOFVI. Če zakonodajalec tega ne bi storil, bi moral delodajalec za učitelje, ki zaradi uveljavitve 95. čl. ZOFVI ne bi več izpolnjevali pogojev zahtevane stopnje oz. vrste strokovne izobrazbe, ugotoviti, da nimajo znanj za opravljanje del delovnega mesta, na katerega so razporejeni. To pa bi bil razlog za prenehanje delovnega razmerja po 3. tč. 1. odst. 100. čl. Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur. l. RS št. 14/90, 5/91 in 71/93, ki je bil v spornem obdobju v veljavi). S 146. čl. ZOFVI pa zakonodajalec strokovnim delavcem ni priznal višje strokovne izobrazbe od dejansko pridobljene, zato po stališču pritožbenega sodišča ti strokovni delavci zaradi neizpolnjevanja pogojev strokovne izobrazbe niso mogli biti zakonito izbrani na objavljeno prosto delovno mesto strokovnega delavca, če je poleg njih kandidiral kandidat, ki je zahtevane pogoje izpolnjeval. Ker je iz listinske dokumentacije razvidno, da je bila za objavljeno delovno mesto učitelja nauka o glasbi izbrana kandidatka, ki v času izbire ni izpolnjevala vseh pogojev za zasedbo tega delovnega mesta, medtem ko je tožnica, ki se je neuspešno prijavila na ta razpis, te pogoje izpolnjevala, sta izpodbijana sklepa o izbiri nezakonita. Glede na to, da je prvostopenjsko sodišče ob popolno ugotovljenem dejanskem stanju zmotno uporabilo materilno pravo, je pritožbeno sodišče pritožbi tožnice ugodilo in v skladu s 4. tč. 358. čl. ZPP izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je ugodilo njenemu tožbenemu zahtevku.

Z ozirom na to, da je tožnica v tem individualnem delovnem sporu uspela, ji je dolžna tožena stranka povrniti njene pravdne stroške. Pritožbeno sodišče je tožnici od priglašenih stroškov priznalo stroške za sestavo tožbe 80 točk po Odvetniški tarifi (OT, Ur. l. RS, št. 7/95 - 39/00), za zastopanje na naroku dne 21.6.2001 50 točk po OT, vse povečano za 19 % DDV in jih ob upoštevanju vrednosti OT v času izdaje prvostopenjske sodbe (90,00 SIT) odmerilo na 13.923,00 SIT. Tožena stranka je dolžna tožnici povrniti tudi stroške sodne takse za sodbo v višini 4.250,00 SIT, skupaj torej 18.173,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje do plačila, v 8 dneh in pod izvršbo. Pritožbeno sodišče pa tožnici ni priznalo stroškov konference s stranko v priglašeni višini 100 točk po OT, ker je nagrada za to opravilo že vključena v nagrado za sestavo tožbe.