Jedro

Ker so zmagali tožniki s svojo tožbo in toženci s svojo tožbo, so skladno s prvim odstavkom 154. člena ZPP dolžni toženci povrniti tožnikom njihove stroške za tožbo na ugotovitev obstoja oporoke, tožniki pa tožencem njihove stroške, ki so jih imeli s tožbo za razveljavitev oporoke. Stroški, ki so nastali tožnikom s tožbo, tožencem pa z nasprotno tožbo, so enaki, zato je pravilna izpodbijana odločitev, da krijeta pravdni stranki vsaka svoje stroške postopka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana stroškovna odločitev, to je točka III izreka izpodbijane sodbe potrdi.

II. Pritožniki so dolžni A. A. in B. B. povrniti 204,30 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15-tih dni od prejema tega sklepa, od tedaj dalje do plačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je združilo v skupno obravnavanje zahtevek po tožbi na ugotovitev obstoja oporoke pok. C. C. in zahtevek po nasprotni tožbi, s katero so toženci za primer, da bo sodišče ugotovilo, da oporoka obstoji, uveljavljali razveljavitev oporoke. Tako tožbenemu zahtevku po tožbi kot tožbenemu zahtevku po nasprotni tožbi je ugodilo ter v točki III odločilo, da vsaka pravdna stranka krije svoje stroške postopka.

2. Zoper III. točko izreka sodbe se pritožujejo prva do sedma tožnica po nasprotni tožbi (v nadaljevanju pritožniki), uveljavljajo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), drugostopenjskemu sodišču predlagajo, naj izpodbijano stroškovno odločitev spremeni tako, da pravdne stroške v celoti naloži v plačilo tožeči stranki, podredno naj izpodbijano točko razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Ker je rezultat pravdnega postopka tak, kot da oporoka nikdar ne bi obstajala, oziroma je končni učinek postopka tak, da je bila tožba na ugotovitev obstoja oporoke nepotrebna, je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo drugi odstavek 154. člena ZPP. Uspeh obeh pravdnih strank ni primerljiv, saj je po tožbi tožeča stranka (v nadaljevanju tožniki) zaradi uspeha tožene stranke (v nadaljevanju toženci) z nasprotno tožbo dejansko izgubila zahtevo za uveljavitev oporoke. Zato bi moralo sodišče uporabiti tisti del drugega odstavka 154. člena ZPP, ki določa, da mora sodišče ob upoštevanju vseh okoliščin primera naložiti eni stranki, da povrne drugi stranki stroške oziroma ob upoštevanju načela uspeha v pravdi po prvem odstavku 154. člena ZPP odločiti, da tožniki povrnejo tožencem vse stroške postopka.

3. Na pritožbo sta odgovorili prva in druga tožnica. Navajata, da ekonomski ali kakšni drugi interesi ali celo vzgibi za tožbo niso relevantne okoliščine za oceno uspeha strank v pravdnem postopku. Uspeh pravdnih strank se meri po tožbenih zahtevkih in ne po njihovi realizaciji. Pomembno je, da so se sodišče in stranke ukvarjali s tožbenim zahtevkom, izvajal se je dokazni postopek, zato so nastali stroški, ki se vračajo po načelu uspeha s tožbenim zahtevkom. Tožencem ni bilo treba za uspeh z njihovim zahtevkom prerekati obstoja oporoke, lahko bi njen obstoj priznali in nato izpodbijali njeno veljavnost; v tem primeru bi sodišče odločalo samo o enem tožbenem zahtevku. Izpodbijana odločitev je pravilna, zato naj pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravilna so v povzetku odgovora na pritožbo navedena stališča. Nasprotna tožba se glede procesnih (posrednih in neposrednih) in materialnopravnih učinkov šteje za samostojno tožbo.1 Čeprav se zadevi po tožbi in po nasprotni tožbi obravnavata v istem postopku, gre za dve tožbi in se uspeh strank v postopku presoja po vsaki posebej. Ker so zmagali tožniki s svojo tožbo in toženci s svojo tožbo, so skladno s prvim odstavkom 154. člena ZPP dolžni toženci povrniti tožnikom njihove stroške za tožbo na ugotovitev obstoja oporoke, tožniki pa tožencem njihove stroške, ki so jih imeli s tožbo za razveljavitev oporoke. Vrednost spornega predmeta je bila v obeh tožbah označena na 20.000,01 EUR, vloge in dokazni postopek so se nanašali na obe tožbi in so stroški, ki so nastali tožnikom s tožbo tožencem pa z nasprotno tožbo, enaki. Zato je izpodbijana odločitev, da krijeta pravdni stranki vsaka svoje stroške postopka, pravilna.

6. Glede na obrazloženo in ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane odločitve po drugem odstavku 350. člena ZPP kršitev ni našlo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo III. točko izpodbijane sodbe (2. točka 365. člena ZPP).

7. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Ker pritožniki s pritožbo niso uspeli, morajo tožnicama, ki sta na pritožbo odgovorili, povrniti njune potrebne (155. člen ZPP) stroške odgovora na pritožbo. Te je višje sodišče odmerilo na podlagi stroškovnika tožnic in skladno z Odvetniško tarifo (OT). Ker gre za pritožbo zoper stroškovno in ne odločitev o glavni stvari, jima je priznalo stroške za odgovor na pritožbo po tar. št. 22/2 OT, to je 250 točk oziroma ob vrednosti točke 0,6 EUR 150 EUR. Nagrado je povečalo za 10 % za zastopanje dveh strank (prvi odstavek 7. člena OT), 2 % pavšalnih materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 % DDV. To skupaj znaša 205,33 EUR. Skladno s 313. členom ZPP je določilo 15-dnevni rok za plačilo stroškov postopka, če jih pritožniki ne bodo plačali v roku, bodo prišli v zamudo in bodo od dne zamude dalje do plačila dolgovali še zakonske zamudne obresti (299. in 378. člen Obligacijskega zakonika).

1 A. Galič v: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, izdala Založba Uradni list Republike Slovenije, GV Založba, v Ljubljani 2006, stran 178.