Jedro

Cene blaga oziroma storitev morajo biti v skladu z 2. odstavkom 26. člena ZVPot označene v tolarjih. Označba cen v tolarjih samo v kupoprodajnih pogodbah ne zadošča, temveč je potrebno tudi v ponudbah, katerih sestavni del je cenik, označiti cene v tej valuti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo pritožnika proti odločbi Tržnega inšpektorata Republike Slovenije, Enota A z dne 12.04.2001. Le-ta je tožečima strankama, posredniku AAA d.o.o. in investitorju BBB d.d., prepovedal prodajo nepremičnin v B, dokler cen za stanovanjske površine, shrambe, garaže in zunanje parkirno mesto ne označita v tolarjih. Glede pritožbenega ugovora, da družba BBB d.d., A ne more biti stranka v obravnavanem inšpekcijskem pregledu, ker je nepremičnine že leta 1999 prodala družbi CCC d.o.o., A in jih zato formalnopravno ni mogla prodajati, tožena stranka v obrazložitvi navaja, da je iz listin razvidno, da se ime družbe BBB d.d., A pojavlja na ceniku kot prilogi ponudbe potrošnikom za nakup omenjenih nepremičnin, prav tako pa je potrebno upoštevati oglas o prodaji nepremičnin, ki je bil objavljen v časopisu Dnevnik, dne 01.03.2001, katerega naročnik je BBB d.d., A. Glede pritožbenega ugovora, da so cene nepremičnin označene v tolarjih in tako navedene v vseh kupoprodajnih pogodbah, pa je tožena stranka pojasnila, da ne zadostuje navedba cen v tolarskem znesku le v pogodbah, temveč je za potrošnika predvsem pomembno, da se pravilno seznani s ceno in plačilnimi pogoji še pred sklenitvijo pogodbe, saj se le tako lahko pravilno odloči za nakup. Tožena stranka je še poudarila, da je uporaba devizne klavzule dovoljena v pogodbah, na cenikih pa morajo biti cene izrecno označene v tolarjih, kot to določa Zakon o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 20/98, v nadaljevanju ZVPot). Na dan inšpekcijskega pregleda pa so bile cene v ceniku izražene v tuji valuti.

V tožbi tožeča stranka navaja, da je v izpodbijani odločbi zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Družba BBB d.d., A je nepremičnine v B s tremi kupoprodajnimi pogodbami in aneksom prodala družbi CCC d.o.o., A, ki je tako postala lastnica teh nepremičnin. Z namenom nadaljnje prodaje teh nepremičnin pa je družba CCC d.o.o., A najela družbo AAA d.o.o., A, ki se ukvarja s prodajo in upravljanjem nepremičnin, zadolžena pa je tudi za izdelavo cenikov in za oglaševanje. Družba AAA d.o.o., A je edina prodajala in oglaševala predmetne nepremičnine, družba BBB d.d., A pa je ostala zgolj investitor predmetnih nepremičnin, zato zoper slednjo ni mogoče izreči ukrepa prepovedi prodaje. Nadalje navaja, da je tožena stranka zmotno ugotovila dejstvo, da je BBB d.d., A naročil oglas za prodajo predmetnih nepremičnin v časopisu Dnevnik, ki je bil objavljen 01.03.2001. Prav tako tožečima strankama ni jasno, kje je tožena stranka pridobila informacijo o naročilu oglasa, saj iz zapisnika o inšpekcijskem pregledu z dne 23.03.2001 to ni razvidno. Glede cen predmetnih nepremičnin pa tožeči stranki poudarjata, da so bile cene v vseh kupoprodajnih pogodbah navedene v tolarjih. Samo za potrebe ohranitve realne vrednosti predmeta pogodbe je prodajalec CCC d.o.o., A kupnino označil v nemških markah, ob tem pa navedel, da se kupnina plača v tolarjih po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Prav tako so se tudi posamezni obroki plačila izvedli v tolarjih, upoštevajoč navedeni tečaj, veljaven na dan zapadlosti posameznega obroka. Vsak zainteresirani kupec je še pred sklenitvijo kupoprodajne pogodbe za določeno nepremičnino dobil osnutek te pogodbe in predračun s cenikom za konkretno stanovanje s cenami v tolarjih, v katerem so bili predlagani tudi plačilni pogoji. Ta predračun s cenami v tolarjih, ki predstavlja ponudbo za prodajo konkretne nepremičnine kupcu in je osnova za sklenitev končne pogodbe, je bil predložen tudi inšpektorjema ob njunem pregledu. Iz tega izhaja, da so bili izpolnjeni pogoji v skladu s 26. členom ZVPot , ki določa, da morajo biti cene blaga oziroma storitev označene v tolarjih, zato predlagata, da se tožbi ugodi in se izpodbijana odločba odpravi.

Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise, ne da bi podala odgovor na tožbo.

Zastopnik javnega interesa, Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, ni prijavil udeležbe v postopku.

Tožba ni utemeljena.

V predmetni zadevi je sporen ukrep tržnega inšpektorja, s katerim je posredniku AAA d.o.o., A in investitorju BBB d.d., A, prepovedal prodajo nepremičnin v B, ker cene za stanovanjske površine, shrambe, garaže in zunanje parkirno mesto niso označene v tolarjih. Pri inšpekcijskem pregledu je inšpektor dne 23.03.2001 ugotovil, da sta omenjeni pravni osebi imeli za potrošnike na voljo cenik, v katerem cene niso bile navedene v tolarjih, kot to določa 2. odstavek 26. člena ZVPot. Sodišče je na podlagi ugotovitev inšpekcijskega organa in tožene stranke, ki se skladajo s podatki iz upravnih spisov presodilo, da je tožena stranka odločila pravilno in v skladu z 2. odstavkom 26. člena ZVPot, v katerem je določeno, da mora biti cena blaga oziroma storitev označena v tolarjih. Iz priloženega cenika v upravnih spisih je namreč razvidno, da so cene v ceniku označene v nemških markah, kar je v nasprotju z ZVPot. V zvezi s tožbenim ugovorom, da je tožena stranka zmotno ugotovila, da je BBB d.d., A naročil oglas za prodajo predmetnih nepremičnin v časopisu Dnevnik, sodišče ugotavlja, da je iz upravnih spisov razvidno, in sicer iz dopisa št. 481/P z dne 27.01.2001, da je BBB d.d., A naročil oglas pri časopisu Dnevnik. Tožena stranka je tako pravilno ocenila, da navedeno nedvoumno kaže na dejstvo, da je v obravnavanem postopku tudi BBB d.d., A odgovoren za pravilno označevanje cen, še zlasti, ker se ime družbe BBB d.d., A pojavlja na ceniku kot prilogi ponudbe potrošnikom za nakup omenjenih nepremičnin.

Pravilno je tudi stališče tožene stranke, da glede na določbe 2. odstavka 26. člena ZVPot ne zadošča, da so cene označene v tolarjih v kupoprodajnih pogodbah, temveč da morajo biti v tej valuti navedene tudi v ponudbah, katerih sestavni del je cenik.

Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in izdana v skladu z zakonom, zato je tožbo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00) kot neutemeljeno zavrnilo.