7. 3. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Matjaža Kačičnika, Šmartno ob Paki, ki ga zastopa dr. Anita Napotnik, odvetnica v Mozirju, na seji 7. marca 2022

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 24/2019 z dne 18. 6. 2019 se ne sprejme.

2.Pritožnik sam nosi svoje stroške postopka z ustavno pritožbo.

3.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti drugega odstavka 5. člena Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede (Uradni list RS, št. 71/08, 78/08, 85/10, 46/17, 86/18 in 6/22) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Delovno sodišče je ugodilo pritožnikovemu zahtevku za izplačilo položajnega dodatka. Ugotovilo je, da pritožniku položajni dodatek sicer ne pripada neposredno na podlagi drugega odstavka 5. člena Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede (v nadaljevanju Uredba), saj posadka, ki jo pritožnik vodi kot vodja zrakoplova, ni določena kot delovna, začasna bojna ali operativna skupina. Zahtevku je kljub temu ugodilo z utemeljitvijo, da je treba izhajati iz narave tega dodatka, da je bil opis pritožnikovih del in nalog v formaciji pomanjkljiv in da bi šlo za kršitev prepovedi diskriminacije, če pritožnik ne bi bil upravičen do položajnega dodatka zgolj zato, ker tožena stranka skupine, ki jo vodi, v formaciji ni opredelila kot delovne, začasne ali operativne. Višje delovno in socialno sodišče je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Kot zmotno je ocenilo stališče Delovnega sodišča, da pritožniku položajni dodatek ne pripada neposredno na podlagi drugega odstavka 5. člena Uredbe. Tožena stranka je namreč v Standardnem operativnem postopku št. 13-2001: delovanje letala Falcon 2000 EX z dne 21. 10. 2015 (v nadaljevanju SOP), ki je po presoji Višjega sodišča akt o notrannji sistemizaciji (formaciji), posadko Falcona opredelila kot delovno oziroma operativno skupino, ki je določena kot formacija, ne glede na to, da s striktno določenimi besedami tega ni zapisala.

2.Vrhovno sodišče je reviziji tožene stranke ugodilo in sodbi nižjih sodišč spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Navedlo je, da je Višje sodišče zmotno razlagalo, kaj pomeni določba Uredbe, da mora biti začasna, bojna ali operativna skupina določena s formacijo na taktični, operativni ali strateški ravni. Pojasnilo je, da formacije ni mogoče določiti z aktom poveljevanja, kakršen je standardni operativni postopek. Vrhovno sodišče je zavrnilo tudi razlago Delovnega sodišča, da pritožniku položajni dodatek pripada že zato, ker bi bil sicer diskriminiran. Vrhovno sodišče je sklenilo, da pritožnik po drugem odstavku 5. člena Uredbe ni upravičen do položajnega dodatka, saj posadka Falcona s formacijo ni bila opredeljena kot delovna, začasna, bojna ali operativna skupina.

3.Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija navedeno odločitev Vrhovnega sodišča. Zatrjuje kršitve 14., 22. in 49. člena Ustave. Navaja, da naj bi bil drugače obravnavan kot drugi pripadniki Slovenske vojske, ki opravljajo dela v delovni, začasni, bojni ali operativni skupini, ki šteje najmanj tri pripadnike. Zgolj okoliščina, da glede letal formacija ni določena, ne more biti razlog, da mu položajni dodatek ne bi šel. Vrhovnemu sodišču očita, da je v njegovem primeru drugače odločilo kot sicer in da se ni opredelilo do dveh notranjih aktov delodajalca, iz katerih naj bi bilo razvidno, da šteje posadka, ki jo vodi, najmanj 3 člane in da pritožnik kot vodja zrakoplova izvršuje pooblastila v zvezi z vodenjem, usklajevanjem in izvajanje dela posadke, kateri poveljuje. Ker naj ne bi prejel primernega plačila zaradi delodajalca, ki ni sprejel ustrezne formacije, zatrjuje kršitev 49. člena Ustave.

4.Pritožnik hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti drugega odstavka 5. člena Uredbe. Zatrjuje neskladje s 14., 22., 49. in 66. členom Ustave, ker se naj bi pravica do položajnega dodatka vezala na oblikovano formacijo. Ustavnemu sodišču predlaga, naj določbo v izpodbijanem delu odpravi.

B.

5.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) (1. točka izreka).

6.V postopku pred Ustavnim sodiščem nosi vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače (prvi odstavek 34. člena ZUstS), ki se po 49. členu ZUstS uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo. Za drugačno rešitev bi morali obstajati posebni razlogi, ki jih pritožnik ne navaja, zato nosi sam svoje stroške z ustavno pritožbo (2. točka izreka).

7.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

8.Izpodbijani drugi odstavek 5. člena Uredbe ne učinkuje neposredno. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2). Predpostavka za vložitev tako ustavne pritožbe kot pobude v takih primerih je vsebinsko izčrpanje pravnih sredstev. To pomeni, da mora pobudnik trditve o domnevni protiustavnosti oziroma nezakonitosti ureditve, na podlagi katere temelji odločitev v njegovem primeru, uveljavljati že v postopku pred pristojnimi sodišči (tako že v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-330/05, U-I-331/05, U-I-337/05 z dne 18. 10. 2007, Uradni list RS, št. 101/07, in OdlUS XVI, 79). V obravnavani zadevi pobudnik ni izkazal, da bi očitke o protiustavnosti oziroma nezakonitosti izpodbijane določbe, na kateri temelji odločitev v njegovem primeru, v rednem sodnem postopku izčrpal po vsebini. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (3. točka izreka).

C.

9.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena, prvega odstavka 34. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ter tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik