Jedro

Tožena stranka je tožnikov dohodek ugotavljala v skladu s drugim odstavkom 15. člena ZSVarPre, torej v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-161/12 z dne 20. 2. 2014. S tem pa je bilo materialno pravo napačno uporabljeno.

Izrek

I. Postopek, prekinjen s sklepom tega sodišča opr. št. IV U 237/2013-6 z dne 7. 1. 2014, se nadaljuje.

II. Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, št. Bpp 1746/2013 z dne 3. 10. 2013, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). Odločitev je utemeljila z ugotovitvijo, da je tožnik solastnik komanditne družbe. Po podatkih iz poslovnega registra za leto 2012, je imel v letu 2012 poslovni izid v višini 35 EUR. Glede na to, da je bil njegov mesečni dohodek iz dejavnosti nižji od višine bruto minimalne plače, se za potrebe ugotavljanja lastnega dohodka, kot dohodek v skladu z drugim odstavkom 15. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), v povezavi s 14. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), upošteva 75 % bruto minimalne plače v višini 75%. Bruto minimalna plača v skladu z Zakonom o minimalni plači znaša 734,15 EUR, 75% le te pa 550,61 EUR. Upoštevaje navedeno se kot prosilčev lastni dohodek upošteva 550,61 EUR, kar presega z zakonom določeni cenzus. Glede na ugotovljeno prosilec ne izpolnjuje subjektivnega kriterija za dodelitev BPP in je bilo treba na podlagi določbe 14. člena ZBPP, v skladu s prvim odstavkom 152. člena Zakona o uravnoteženju javnih financ (v nadaljevanju ZUJF) in povezavi s Sklepom o usklajeni višini minimalnega dohodka od julija 2013, prosilčevo prošnjo zavrniti.

2. Tožnik v tožbi odločitvi oporeka in pojasnjuje, da je predložil vsa dokazila, da ne prejema plače in da nima dohodka iz dejavnosti. Sklicuje se tudi na obrazce OPSLV, ki so namenjeni obračunu prispevka za socialno varnost ravno za take primere. Podjetje nima dovolj denarja za izplačilo minimalne plače, niti je kot solastnik podjetja ne prejema. Nima odprtega TRR računa pri nobeni banki, ne prejema dohodkov, niti nima denarne socialne pomoči. Ne strinja se z upoštevanjem višine minimalne plače in smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

3. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni podala.

4. Sodišče je s sklepom opr. št. IV U 237/2013-6 z dne 7. januar 2014 prekinilo postopek in vložilo zahtevo za presojo ustavnosti drugega odstavka 15. člena ZSVarPre, ker je menilo, da je navedena ureditev v nasprotju z načelom enakosti v zakonu, ker prosilce, samostojne podjetnike in zasebnike, ki v zadnjem davčnem obračunu izkažejo dohodek, ki po višini ne dosega bruto minimalne plače ali celo izgubo, s pripisom fiktivnega dohodka postavlja v slabši položaj od prosilcev, ki dohodka na tej podlagi ne dosegajo in se jim izpolnitev dohodkovnega cenzusa ugotavlja zgolj na podlagi dejanskih dohodkov in prejemkov. Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-161/12-16 z dne 20. 2. 2014 odločilo, da je 14. člen ZBPP, kolikor se je na njegovi podlagi lastni dohodek prosilcev, katerih mesečni dohodek iz dejavnosti je nižji od višine bruto minimalne plače ugotavljal na podlagi drugega odstavka 15. člena ZSVarPre, v neskladju z Ustavo.

K I. točki izreka:

5. Skladno s 156. členom Ustave RS se postopek pred sodiščem, ki je bil prekinjen zaradi začetka postopka pred ustavnim sodiščem, nadaljuje po odločitvi ustavnega sodišča. Ker je ustavno sodišče o zahtevi za oceno ustavnosti odločilo z zgoraj navedeno odločbo, se skladno s 156. členom Ustave RS postopek pred Upravnim sodiščem v obravnavani zadevi nadaljuje.

K II. točki izreka:

6. Sodišče ugotavlja, da je med upravnim sporom Ustavno sodišče RS na podlagi zahteve, vložene s strani Upravnega sodišča RS, s svojo odločbo št. U-I-161/12-16 z dne 20. 2. 2014 odločilo, da je 14. člen ZBPP, kolikor se je na njegovi podlagi lastni dohodek prosilcev, katerih mesečni dohodek iz dejavnosti je nižji od višine bruto minimalne plače ugotavljal na podlagi drugega odstavka 15. člena ZSVarPre, protiustavna. Ustavno sodišče RS je v 25. točki obrazložitve določilo tudi način izvršitve navedene odločbe, tako, da se do uveljavitve podzakonskih predpisov, sprejetih na podlagi ZSVarPre, uporablja Pravilnik o metodologiji za upoštevanje dohodka iz dejavnosti za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči tudi za ugotavljanje lastnega dohodka prosilcev, katerih mesečni dohodek iz dejavnosti je nižji od višine bruto minimalne plače. 7. Ker je tožena stranka ugotovila, da je tožnikov mesečni dohodek iz dejavnosti nižji od višine bruto minimalne plače, se je v obravnavanem primeru kot tožnikov lastni dohodek upošteval znesek 550,61 EUR, kar presega z zakonom določeni cenzus ter na tej podlagi ugotovilo tudi, da prosilec ne izpolnjuje subjektivnega kriterija za dodelitev BPP (14. člen ZBPP v povezavi s 15. členom ZSVarPre). Glede na navedeno je tožena stranka tožnikov dohodek ugotavljala v skladu s drugim odstavkom 15. člena ZSVarPre, torej v nasprotju s prej navedeno odločbo Ustavnega sodišča RS. S tem pa je bilo pri odmeri materialno pravo napačno uporabljeno. Sodišče je zato tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter zadevo v smislu določb drugega in tretjega odstavka istega člena vrnilo prvostopenjskemu v ponovni postopek in odločanje.