Sodišče ne more slediti tožbenim navedbam, da je tožnica medicinsko dokumentacijo želela predložiti, vendar ji je bilo onemogočeno, saj to ne izhaja iz uradnih zaznamkov v upravnem spisu. Nasprotno, iz spisa izhaja, da je bila tožnica pozvana k dopolnitvi prošnje ter seznanjena s tem, katera dokumentacija je potrebna za odločitev o njeni prošnji, zato tožnica pogojev za dodelitev BPP ni izkazala. Ker kljub pozivu ni predložila dokumentacije, ki bi jo omogočalo presojo okoliščin zadeve in verjetnih izgledov za uspeh, toženki ni mogoče očitati nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja niti nepravilne uporabe materialnega prava.
Tožba se zavrne.
1.Z izpodbijano odločbo je Okrožno sodišče v Ljubljani (v nadaljevanju organ za brezplačno pravno pomoč) zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v sodnem postopku zaradi plačila odškodnine v zvezi z uničenjem reproduktivnih organov tožnice med operacijami.
2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnica 11. 9. 2024 vložila prošnjo za dodelitev BPP, iz katere je izhajalo, da prosi za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v sodnem postopku zaradi plačila odškodnine v zvezi z uničenjem reproduktivnih organov prosilke med operacijami. Ker je bila prošnja za BPP nepopolna, jo je toženka 7. 5. 2025 pozvala k dopolnitvi, in sicer, da natančneje opredeli zadevo, v zvezi s katero naproša za dodelitev BPP, ter predloži ustrezna dokazila glede zatrjevanega škodnega dogodka, nastale škode in odgovornosti. Toženka je 24. 9. 2025 prejela dopolnitev prošnje tožnice, iz katere je smiselno izhajalo, da želi sprožiti odškodninski postopek zaradi škode, ki naj bi ji nastala z več operativnimi posegi na reproduktivnih organih v obdobju od leta 2006 do 2011. Pojasnila je, da so ji bili odstranjeni oziroma poškodovani deli reproduktivnih organov, kar naj bi povzročilo trajne posledice, niso pa ji odstranili kondilomov, kar je bil namen operacij. Toženka je ugotovila, da tožnica za svoje navedbe ni predložila nobenih dokazil oziroma listinske dokumentacije, ki bi potrjevale škodne dogodke in druge predpostavke odškodninske odgovornosti, čeprav je bila k temu izrecno pozvana, zato je zaključila, da je prošnja tožnice za dodelitev BPP neutemeljena, saj ne izpolnjuje vsebinskega pogoja iz prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči1 (v nadaljevanju ZBPP).
3.Tožnica v tožbi izpodbija odločitev toženke, ker se ne strinja z ugotovitvijo, da v postopku ni predložila nobenih dokazil oz. listinske dokumentacije. Pojasnjuje, da je 24. 9. 2025 na Okrožno sodišče v Ljubljani prinesla pisno gradivo ter želela predložiti tudi dokazno dokumentacijo, in sicer pet odpustnih pisem z ginekoloških operacij, vendar ji je bilo po njenih navedbah s strani uslužbenke sodišča pojasnjeno, da dokumentacije v tej fazi postopka ne morejo sprejeti in da jo bo lahko predložila kasneje. Tako dokumentacije ni mogla predložiti, čeprav je to želela. K tožbi je priložila navedena odpustna pisma, ki so iz obdobja 2006 do 2011.
4.Toženka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe ter vztraja pri izpodbijani odločbi. Navaja, da je bila prošnja tožnice za dodelitev BPP pravilno zavrnjena kot neutemeljena, ker tožnica ni izkazala vsebinskega pogoja iz 24. člena ZBPP. Pojasnjuje, da je bila tožnica pozvana k dopolnitvi, vendar ustreznih dokazil ni predložila, zato presoja vsebinskega pogoja, ali zadeva tožnice, izpolnjuje verjetne izglede za uspeh, ni bila mogoča. Toženka nadalje navaja, da tožničine navedbe, da dokumentacijo ni mogla predložiti, niso utemeljene. Sklepno predlaga, da sodišče tožbo zavrne ter tožnici naloži plačilo stroškov postopka.
Dokazni sklep
5.Sodišče je dne 10. 6. 2026 opravilo glavno obravnavo, na kateri je vpogledalo v upravni spis in tožnico zaslišalo glede okoliščin, zaradi katerih v postopku odločanja o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni predložila medicinske dokumentacije, k predložitvi katere je bila pozvana. Tožnica je izpovedala, da je dokumentacijo želela vložiti na sodišču, vendar naj bi ji uslužbenka na vložišču povedala, da je ne more sprejeti in da jo bo lahko vložila kasneje. Pojasnila je še, da je zato od predložitve dokumentacije odstopila. Na dodatna vprašanja je navedla, da je pri tem vztrajala tudi uslužbenka vložišča, njene identitete pa ni znala navesti.
6.Po zaslišanju tožnice je sodišče sprejelo še dokazni sklep, da dokazne predloge za vpoglede v listine, ki jih je tožnica prvič predložila šele v upravnem sporu (listina Kliničnega centra Ljubljana, SPS Ginekološke klinike. z dne 30. 6. 2006 (A2), ginekološki zapisnik (A3) ter odpustno pismo z dne 30. 6. 2011 (A4), odpustno pismo z dne 14. 9. 2011 (A5) in odpustno pismo z dne 26. 10. 2011 (A6), na podlagi 52. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrne kot prepozne. Sodišče namreč ni verjelo tožnici, da listin na poziv toženke na vložišču ni vložila zato, ker jih na vložišču niso želeli sprejeti, saj to ni običajno ravnanje osebja na vpisniku sodišča, poleg tega to dejstvo tudi ne izhaja iz uradnega zaznamka službe za brezplačno pravno pomoč na dan 24. 9. 2025, ki ga je tožnica tudi podpisala.
7.Tožba ni utemeljena.
8.Po presoji sodišča je odločitev toženke pravilna in zakonita, prav tako se sodišče strinja z razlogi, ki jih je za svojo odločitev navedla toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe ter se nanje v izogib ponavljanju sklicuje tudi v tej sodbi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).
9.Toženka je pri odločanju o prošnji za BPP dolžna presoditi tudi dejstva in okoliščine zadeve, za katero se uveljavlja dodelitev BPP, in prošnjo kot neutemeljeno zavrniti, če ni izpolnjen pogoj, ki izhaja iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP. Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se tako pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v njej verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (prva alineja) in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena (druga alineja). Po tretjem odstavku 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.
10.Iz upravnega spisa izhaja, da je bila tožnica v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe pozvana k predložitvi medicinske dokumentacije, na katero se je sklicevala v prošnji za dodelitev BPP. Namen navedenega poziva je bil pridobiti podatke, potrebne za presojo okoliščin zadeve in verjetnih izgledov za uspeh v postopku, za katerega je tožnica uveljavljala dodelitev BPP. Med strankam ni sporno, da tožnica zahtevane dokumentacije v upravnem postopku ni predložila. Toženka je zato odločala na podlagi podatkov, s katerimi je razpolagala ob izdaji odločbe. Ker ni imela na voljo dokumentacije, na katero se je tožnica sklicevala kot podlago svojega odškodninskega zahtevka, ni mogla opraviti vsebinske presoje navedb, s katerimi je tožnica utemeljevala verjetne izglede za uspeh v postopku.
11.Sodišče ne more slediti tožbenim navedbam, da je tožnica medicinsko dokumentacijo želela predložiti, vendar ji je bilo onemogočeno, saj to ne izhaja iz uradnih zaznamkov v upravnem spisu. Nasprotno, iz spisa izhaja, da je bila tožnica pozvana k dopolnitvi prošnje ter seznanjena s tem, katera dokumentacija je potrebna za odločitev o njeni prošnji. Ob upoštevanju navedenega sodišče pritrjuje ugotovitvi toženke, da tožnica pogojev za dodelitev BPP ni izkazala. Ker kljub pozivu ni predložila dokumentacije, ki bi jo omogočalo presojo okoliščin zadeve in verjetnih izgledov za uspeh, toženki ni mogoče očitati nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja niti nepravilne uporabe materialnega prava.
12.Izpodbijana odločba je po navedenem pravilna in zakonita, tožbene navedbe so neutemeljene, sodišče samo pa nepravilnosti, na katere pazi uradoma, tudi ni ugotovilo, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.
-------------------------------
1 Ta določa, da pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči se kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da: (i) zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in (ii) je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.