Jedro

Razlog za razrešitev novo postavljene odvetnice je na strani tožnice, saj je slednja zaradi objektivno neutemeljenega sumničenja odvetnici preklicala pooblastilo in ji s tem onemogočila nadaljnje zastopanje. Razlog za preklic pooblastila je enak razlogu na strani tožnice, ki je onemogočal nadaljnje delo in narekoval predhodno razrešitev določenega odvetnika.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Ljubljani v I. točki izreka razrešil odvetnico A.A. iz B., ki je bila z odločbo Bpp 2744/2014 z dne 5. 3. 2015 določena za izvajanje brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). V II. točki izreka je odločil, da pravica tožeče stranke do brezplačne pravne pomoči na podlagi odločbe Bpp 2744/2014 z dne 19. 11. 2014 v zvezi z odločbo o razrešitvi z dne 5. 3. 2015 preneha in se šteje, da BPP ni bila odobrena, v III. točki izreka pa, da bo o višini neupravičeno prejete BPP odločeno s posebno odločbo.

2. Iz razlogov sledi, da je bila tožnici z odločbo z dne 5. 3. 2015 (pravilno: 19. 11. 2014) odobrena BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v nepravdnem postopku, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, opr. št. N 509/2014, zaradi razdelitve solastnega premoženja, in za izvajanje BPP določen odvetnik C.C. iz B. Navedeni odvetnik je bil z odločbo z dne 5. 3. 2015 razrešen in namesto njega določena odvetnica A.A. iz B. Razlog za razrešitev so bili razlogi na strani tožnice (izrazito nezadovoljstvo z delom odvetnika, navajanje tožnice, da naj bi odvetnik sodeloval z nasprotno stranko itd.), zaradi katerih odvetnik ni mogel več v redu opravljati zastopanja.

3. Iz razlogov nadalje sledi, da je določena odvetnica A.A. dne 4. 9. 2015 podala predlog za razrešitev in v njem kot razlog navedla in z listinami izkazala, da ji je tožnica preklicala pooblastilo. Tožnica je bila z dopisom z dne 4. 9. 2015 pozvana, naj svojo vlogo z dne 1. 9. 2015 po navodilih dopolni tako, da bo razumljiva, oziroma naj navede razloge za razrešitev določene odvetnice, ter tudi izrecno opozorjena na določbo enajstega odstavka 30. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Tožnica je nato dne 28. 9., 28. 10., 27. 11. in 1. 12. 2015 na sodišče vložila obsežne, nepregledne, nečitljive in le deloma razumljive vloge, iz katerih smiselno izhaja (med drugim), da se ne strinja z delom odvetnice in da je odvetnici res preklicala pooblastilo. Zaradi razjasnitve zadeve je tožena stranka vlogo tožnice z dne 28. 9. 2015 vročila odvetnici, ki v svojem odgovoru navedbe tožnice označuje kot neutemeljene, neresnične in nerazumne. V odgovoru pojasni dosedanji potek zastopanja, z listinami izkaže opravljena dejanja ter ponovno pojasni, da ji je tožnica osebno navedla, da njenega zastopanja ne potrebuje več in je zato od tega preklica dne 4. 9. 2015 ni več zastopala.

4. Prošnja odvetnice za razrešitev je po presoji tožene stranke utemeljena. Ugotavlja namreč, da je tožnica kljub ustrezno opravljenim odvetniškim storitvam ter korektnemu (tudi pisnemu) komuniciranju s strani odvetniške pisarne, odvetnici preklicala pooblastilo za zastopanje, zaradi česar odvetnica ne more več opravljati pravnega svetovanja in zastopanja v zadevi iz razlogov na strani tožeče stranke. Odvetnica se zato na podlagi 30. člena ZBPP razreši za s strani tožnice predlagano postavitev drugega odvetnika pa ni pravne podlage, saj gre že za drugo razrešitev odvetnika iz razlogov na njeni strani. Po določbi enajstega odstavka 30. člena ZBPP se v takem primeru šteje, da tožnici BPP ni bila odobrena in se uporabljajo določbe ZBPP o neupravičeno prejeti BPP, na podlagi katerih bo s posebno odločbo ugotovljena višina neupravičeno prejete BPP in določen način in čas njenega vračila.

5. Tožnica vlaga tožbo v upravnem sporu. Predlaga stalno izločitev okrožne sodnice, ki je odločala v zadevi. Z odločitvijo se ne strinja. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo (zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka) odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje po drugem sodniku.

6. Navedba o začasnem bivališču tožnice na naslovu D. je napačna, čeprav je toženi stranki znano, da tožnica na navedenem naslovu ni prijavljena že eno leto. Z odločbo se napačno odloča o prošnji odvetnice A.A. za razrešitev. Odvetnica bi morala biti razrešena na pobudo, ki jo je tožnica vložila 1. 9. 2015 in nato odločitev večkrat pisno in ustno urgirala. Odvetnica do plačila ni upravičena, saj je „nagajala“ že v zadevi II P 3204/13. Odvetnik C.C. je bil do neke točke dober, potem pa je začel „nagajati“ in je bil zato, logično, preklican. Odvetniško zastopanje ni dopustno, če je v škodo klientu, če odvetnik za hrbtom stranke sodeluje z nasprotno stranko. Kaznovanje žrtve je neustavno, tožnica kot socialna upravičenka pa ni sposobna ničesar plačati.

7. Tožena stranka je sodišču predložila upravne spise. Odgovora na tožbo ni podala.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Na podlagi predloženih upravnih spisov, izpodbijane odločbe in tožbenih navedb, ki jih tožeča stranka kljub napovedi ni dopolnila, sodišče sodi, da je izpodbijana odločba pravilna in skladna z zakonom, na katerega se sklicuje. Pravilni in prepričljivi so po presoji sodišča tudi razlogi, s katerimi je odločitev utemeljena, zato se sodišče nanje sklicuje na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in jih ne ponavlja.

10. Odločanje o upravičenosti odvetnice A.A. do plačila nagrade in stroškov po napotnici Bpp 2744/2015 z dne 5. 3. 2015, ni predmet tega postopka. Predmet tega postopka tudi ni presoja zakonitosti odločbe Bpp 2744/2014 z dne 5. 3. 2015 o razrešitvi odvetnika C.C. iz razlogov na strani tožnice. Sodišče zato tožbe v tem delu vsebinsko ni presojalo.

11. V zvezi s tožbenimi navedbami, ki se nanašajo na izpodbijano odločbo, pa sodišče ugotavlja, da ima po podatkih Centralnega registra prebivalstva tožnica prijavljeno le stalno prebivališče na naslovu E., ne pa tudi začasnega prebivališča, ki ga v izpodbijani odločbi navaja tožena stranka. Očitek o nepravilni navedbi (začasnega) prebivališča je torej utemeljen, vendar pa je navedena napaka v obravnavanem primeru nebistvena, saj je bila tožeči stranki izpodbijana odločba pravilno vročena na naslovu stalnega prebivališča. 12. Bistvena kršitev pravil postopka je podana le, če je pri odločanju ali vodenju postopka sodelovala oseba, ki bi po zakonu morala biti izločena. Gre za zakonske razloge za izločitev uradne osebe, ki jih Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) določa v 36. členu. Navedenih razlogov tožnica ne navaja. Druge okoliščine, zaradi katerih je po mnenju stranke podan kakšen razlog za izločitev uradne osebe, pa mora stranka uveljavljati v postopku pred izdajo odločbe. Da bi tožeča stranka izločitev sodnice zahtevala v postopku izdaje izpodbijane odločbe, v tožbi ne navaja, navedeno pa tudi ne izhaja iz predloženih upravnih spisov.

13. Iz upravnih spisov sledi, da je odvetnica A.A. prošnjo za razrešitev vložila dne 4. 9. 2015 in v njej kot razlog navedla dejstvo, da ji je tožnica preklicala pooblastilo za zastopanje. Iz spisov nadalje sledi, da je vlogo za razrešitev odvetnice dne 1. 9. 2015 vložila tudi tožnica. Tožnica je bila po presoji sodišča utemeljeno pozvana, da nerazumljivo vlogo dopolni tako, da navede razloge za razrešitev odvetnice, vloge, ki jih je tožnica vložila po pozivu, pa tudi po presoji sodišča le potrjujejo preklic pooblastila in izražajo subjektivni odnos - nestrinjanje tožeče stranke z delom odvetnice in nezaupanje v delovanje pooblaščenke v njeno korist, ki je brez podlage v podatkih spisa o delu odvetnice. Razlog za razrešitev novo postavljene odvetnice je po navedenem na strani tožnice, saj je tožnica zaradi objektivno neutemeljenega sumničenja odvetnici preklicala pooblastilo in ji s tem onemogočila nadaljnje zastopanje. Razlog za preklic pooblastila je enak razlogu na strani tožnice, ki je onemogočal nadaljnje delo in narekoval predhodno razrešitev določenega odvetnika C.C. 14. Ker tožbeni ugovori po navedenem niso utemeljeni, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

15. Ker so bila pravno relevantna dejstva pravilno ugotovljena, dokazi pa pravilno presojeni že v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe, je sodišče v zadevi odločilo brez glavne obravnave (drugi odstavek 59. člena v zvezi z drugim odstavkom 51. člena ZUS-1).