Jedro

Sodišče ugotavlja, da tožnik v postavljenem roku 30 dni po tem, ko je preko začasne zastopnice za sprejem pisanj prejel sklep z zahtevo po imenovanju pooblaščenca za sprejem pisanj, tega ni imenoval. Na podlagi te ugotovitve je sodišče, skladno z določbo prvega odstavka 146. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena in prvim odstavkom 31. člena ZUS-1, tožbo zavrglo.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik je pri tukajšnjem sodišču vložil tožbo, s katero je izpodbijal odločbo Upravne enote Ilirska Bistrica št. 214-240/2013-31 (1202) z dne 26. 10. 2015. Ob predhodnem preizkusu tožbe je sodišče po podatkih iz upravnega spisa in po podatkih iz tožbe ugotovilo, da je tožnik v tujini, in sicer v Republiki Srbiji, da pa v Republiki Sloveniji pa nima pooblaščenca za ta sodni postopek.

2. Po določbi prvega odstavka 146. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), mora tožeča stranka, ki je v tujini, pa nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, ob vložitvi tožbe imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Če tožeča stranka ne imenuje pooblaščenca ob vložitvi tožbe, imenuje sodišče začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj ter po njem naloži tožeči stranki, da v določenem roku imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj. Če tožeča stranka v določenem roku ne imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj, sodišče tožbo zavrže. 3. Ker je sodišče ugotovilo, da je tožnik v tujini in v Republiki Sloveniji nima pooblaščenca za sprejem sodnih pisanj, je s sklepom z dne 23. 3. 2016 imenovalo začasno zastopnico, upravičeno za sprejemanje pisanj, s sklepom z istega dne pa tožniku naložilo, da v roku 30 dni, računano od vročitve sklepa začasni zastopnici, imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj. Sodišče je tožnika obenem opozorilo, da bo, če tega ne bo storil, tožbo zavrglo.

4. Sodišče je oba sklepa vročilo začasni zastopnici, upravičeni za sprejem pisanj, dne 23. 3. 2016. Ta je tožniku oba sklepa, skupaj z dopisom, v katerem ga je ponovno opozorila na to, da mora imenovati pooblaščenca za sprejem pisanj in na rok, v katerem mora to storiti, poslala po pošti, tožnik pa prejel dne 25. 3. 2016, kot je razvidno iz vročilnice v spisu. Tožnik se je na prejeta sklepa in dopis začasne zastopnice sicer odzval z vlogo, ki jo je sodišče prejelo dne 29. 3. 2016, vendar pa v njej ni imenoval pooblaščenca za sprejemanje pisanj, kot je to s sklepom od njega zahtevalo sodišče, pač pa le opisoval razloge, zaradi katerih meni, da je njegova tožba upravičena.

5. Skladno z vsem navedenim, sodišče ugotavlja, da tožnik v postavljenem roku 30 dni po tem, ko je preko začasne zastopnice za sprejem pisanj prejel sklep z zahtevo po imenovanju pooblaščenca za sprejem pisanj, tega ni imenoval. Na podlagi te ugotovitve je sodišče, skladno z določbo prvega odstavka 146. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena in prvim odstavkom 31. člena ZUS-1, tožbo zavrglo.