Jedro

Kot izhaja iz sodne prakse, gre pri izredni denarni socialni pomoči za subsidiarno upravičenje, ki ga zagotavlja država iz javnih sredstev šele, ko posameznik izčrpa vse možnosti za preživljanje z lastnimi močmi, vključno z morebitnim zmanjšanjem premoženja. Izredna denarna socialna pomoč je namenjena reševanju materialne ogroženosti, ki je pravni standard in se ugotavlja glede na okoliščine vsakokratnega primera. Odločanje o pravici je diskrecijsko. Pristojni center za socialno delo v skladu s 6. členom Zakona o splošnem upravnem postopku o pravici odloča v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik sam krije stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 21. 3. 2023 v zvezi z odločbo Centra za socialno delo A. (v nadaljevanju: CSD) št. ... z dne 22. 9. 2022 ter da se tožniku prizna pravica do izredne denarne socialne pomoči v višini 465,34 EUR. Nadalje je odločilo, da stroški postopka bremenijo proračunska sredstva Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je pravni standard tolmačilo na način, da kadar tožnik prejema denarno socialno pomoč in ima na razpolago dohodek v višini minimalnega dohodka, ni mogoče šteti, da je v stanju materialne ogroženosti in da v tem primeru ni izpolnjen pogoj za priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoči. Sodišče prve stopnje tako ni ugotavljalo vseh okoliščin primera, temveč je o tem, da tožnik ni materialno ogrožen, odločilo zgolj na podlagi njegovega dohodka. Odločitev je tudi v nasprotju s predhodnimi odločitvami CSD iz katerih izhaja, da je bil tožnik v določenih obdobjih upravičen do izredne denarne socialne pomoči. Odločanje CSD, v nadaljevanju pa tudi tožene stranke in sodišča, glede upravičenosti do izredne denarne socialne pomoči, je bilo očitno arbitrarno in ni sledilo osnovnemu načelu odločanja po prostem preudarku. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP),1 v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1)2 je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter tudi sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

5. Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo tožene stranke št. ... z dne 21. 3. 2023, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo CSD št. ... z dne 22. 9. 2022. Z navedeno odločbo je bila zavrnjena tožnikova zahteva za dodelitev izredne denarne socialne pomoči. 6. Zakon o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju: ZSVarPre)3 v 33. členu določa, da se ne glede na določbe tega poglavja (II. poglavje), lahko samski osebi oziroma družini kot posebna oblika denarne socialne pomoči dodeli izredna denarna socialna pomoč, če se ugotovi, da se je samska oseba ali družina iz razlogov, na katere ni mogla ali ne more vplivati, znašla v položaju materialne ogroženosti oziroma, če izkazuje izredne stroške, ki so vezani na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom ali lastnim dohodkom družine ne more pokriti.

7. Kot izhaja iz sodne prakse,4 gre pri izredni denarni socialni pomoči za subsidiarno upravičenje, ki ga zagotavlja država iz javnih sredstev šele, ko posameznik izčrpa vse možnosti za preživljanje z lastnimi močmi, vključno z morebitnim zmanjšanjem premoženja. Izredna denarna socialna pomoč je namenjena reševanju materialne ogroženosti, ki je pravni standard in se ugotavlja glede na okoliščine vsakokratnega primera. Odločanje o pravici je diskrecijsko. Pristojni center za socialno delo v skladu s 6. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP)5 o pravici odloča v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano.

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnik 12. 9. 2022 vložil vlogo za dodelitev izredne denarne socialne pomoči za nakup kurjave za ogrevanje hiše in vode v višini 500,00 EUR. V vlogi je utemeljeval, da je socialno ogrožen. Kot je v predsodnem postopku ugotovil že prvostopenjski organ, je tožnik prejemnik denarne socialne pomoči v višini 421,89 EUR. Kot samska oseba je že 21. 2. 2022 prejel izredno denarno socialno pomoč za enak namen, tj. za nakup kurjave.

9. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje, pred njim pa že tožena stranka, zahtevo za priznanje pravice do izredne denarne socialne pomoči zavrnilo iz razloga, ker tožnik prejema denarno socialno pomoč in ima tako na razpolago dohodek v višini minimalnega dohodka ter da v tem primeru ni mogoče šteti, da je socialno ogrožen. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je materialna ogroženost pravni standard, ki v zakonu ni posebej definiran, temveč se ugotavlja glede na okoliščine vsakega konkretnega primera. Sodišče prve stopnje je s tem v zvezi izvedlo tudi dokazni postopek. Med drugim je zaslišalo strokovno delavko na CSD, ki je pojasnila, da je tožnik uveljavljal izredno denarno socialno pomoč za nakup drv, čeprav je po njegovi lastni izjavi imel zalogo drv za tekočo sezono. Tožnik je v tem primeru uveljavljal izredno denarno socialno pomoč za nakup drv za naslednjo kurilno sezono. Nadalje je pojasnila, da je tožnik v letu 2022 prejel 402,18 EUR za nakup kurjave. Že po izdaji izpodbijane odločbe, in sicer 20. 2. 2023 je ponovno prejel 421,89 EUR in 21. 8. 2023 465,34 EUR. Tudi pred letom 2022 je vsako leto enkrat do dvakrat prejel izredno denarno socialno pomoč za nakup kurjave.

10. V konkretnem primeru je CSD presodil, da v času vložitve vloge 12. 9. 2022 pogoji niso bili izpolnjeni, saj tožnik ni izkazal izrednih stroškov. Ker niso bili izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, je bil njegov zahtevek utemeljeno zavrnjen.

11. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da je bilo odločanje CSD oziroma tožene stranke in sodišča arbitrarno. CSD je pri presoji pravilno upošteval določbo drugega odstavka 6. člena ZUP, ki se nanaša na odločanje po prostem preudarku. CSD je odločal v mejah pooblastila, ki mu jih daje zakon in tudi skladno z namenom, za katerega je pooblastilo dano. CSD je pri odločanju upošteval tako denarne prejemke, do katerih je upravičen tožnik, kot tudi, ali so mu nastali izredni stroški. V tem primeru izrednih stroškov, kot je bilo že pojasnjeno, ni izkazoval. Ko so bili izredni stroški izkazani, pa mu je bila izredna denarna socialna pomoč z novo odločbo tudi priznana.

12. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da tožnik sam krije stroške pritožbe.

1 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 2/2004. 3 Ur. l. RS, št. 61/2010 s spremembami. 4 Glej Psp 150/2018, Psp 204/2018, Psp 315/2018. 5 Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami.