Jedro

Ker je bila revizija pri pristojnem sodišču vložena po izteku roka za njeno vložitev, vložitve pri nepristojnem sodišču pa glede na to, da je tožnico zastopala odvetnica in da je bila sama vloga naslovljena na nepristojno sodišče, ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev lastninske pravice na delih dveh nepremičnin, za dopustitev geometrske odmere in za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.

3. Tožnica je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije.

4. Vrhovno sodišče je vlogo odstopilo sodišču prve stopnje, naj jo obravnava kot revizijo. Sodišče je reviziji vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija je prepozna.

6. V primerih, ko je odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, izdana pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 45/08 – v nadaljevanju ZPP-D), tj. pred 1. 10. 2008, se postopek nadaljuje po dosedanjih predpisih (drugi odstavek 130. člena ZPP-D). Tak je obravnavani primer.

7. Ker Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), veljaven pred uveljavitvijo ZPP-D, ni poznal instituta dopuščene revizije, je Vrhovno sodišče tožničin predlog za dopustitev revizije štelo za revizijo in jo poslalo sodišču prve stopnje kot sodišču, pri katerem je bilo treba vložiti revizijo in ki je bilo pristojno za preizkus obstoja procesnih predpostavk in njeno vročitev (373. do 375. člen ZPP).

8. V skladu s prvim odstavkom 367. člena ZPP se revizija vloži v tridesetih dneh od vročitve prepisa pravnomočne sodbe. Če je bila vloga, ki je vezana na rok, poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima kvalificiranega pooblaščenca, ali njegovi očitni pomoti (šesti odstavek 112. člena ZPP). Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da okoliščina, da je vlogo (v obravnavanem primeru revizijo zoper sklep sodišča druge stopnje z dne 13. 12. 2007) poslal strankin pooblaščenec, ki je odvetnik, sama po sebi ne izključuje presoje, da je vložitev pri nepristojnem sodišču treba pripisati očitni pomoti. Ne glede na to skrbnost pri sestavljanju vlog, naslovljenih na sodišče, od odvetnika zahteva, da pravilno določi in zapiše naziv sodišča v vlogi. Za očitno pomoto zato ne gre, kadar je revizija vložena pri nepristojnem sodišču in je nanj naslovljena.(1)

9. Tožnici je bila izpodbijana sodba vročena 7. 10. 2008. Njena vloga, naslovljena na Vrhovno sodišče, je bila poslana zadnji dan pred iztekom tridesetdnevnega roka, tj. 6. 11. 2008. Vrhovno sodišče jo je istega dne, kot jo je prejelo, tj. 7. 11. 2008 odstopilo pristojnemu sodišču prve stopnje, kamor je prispela 10. 11. 2008. Ker je na pristojno sodišče prispela po izteku roka za vložitev revizije, je prepozna.

10. Po navedenem jo je Vrhovno sodišče zavrglo (377. člen ZPP).

Op. št. (1): Prim. sklepe II Ips 511/2009 z dne 24. 9. 2009, II Ips 152/2010 z dne 15. 4. 2010, II Ips 110/2009 z dne 21. 1. 2010 in druge.