Jedro

Res je, da otroci za zdrav psihosocialni razvoj načeloma potrebujejo stike z obema staršema; stiki se ne izvajajo le zaradi varovanja interesov nerezidenčnega starša, temveč tudi (in predvsem) zaradi varovanja koristi otrok. Zato je pri tako strogem ukrepu, kot je odvzem pravice do stikov, treba skrbno tehtati med koristmi in škodo, ki jo otrok utegne imeti oziroma trpeti zaradi stikov, upoštevaje tudi načelo najmilejšega ukrepa.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II.Nasprotni udeleženec mora predlagateljici povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 239,93 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka paricijskega roka dalje.

Obrazložitev

1.Predlagateljica (tudi: mati) in nasprotni udeleženec (tudi: oče) sta nekdanja zunajzakonska partnerja, ki imata tri skupne otroke: A. A. (11 let), B. A. (9 let) in C. A. (7 let). Predlagateljica je vložila predlog za ureditev družinskih razmerij (varstvo in vzgoja, stiki in preživljanje otrok), v nadaljevanju je predlagala še odvzem pravice do stikov in odvzem starševske skrbi očetu.

2.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se vsi trije otroci zaupajo v varstvo in vzgojo materi (I. točka izreka, ni pritožbeno izpodbijano); očetu odvzelo pravico do stikov z otroki (II. točka izreka); zavrnilo predlog za odvzem starševske skrbi očetu (III. točka izreka, ni pritožbeno izpodbijano); pridržalo odločitev o stroških za končno odločbo (IV. točka izreka, ni pritožbeno izpodbijano) in izdalo začasno odredbo, s katero je začasno ukinilo stike očeta z otroki (V. točka izreka; ni pritožbeno izpodbijano).

3.Zoper II. točko izreka sklepa se je pritožil nasprotni udeleženec. Naslovno sodišče je s sklepom IV Cp 269/2024 z dne 4. 3. 2024 pritožbi deloma ugodilo in sklep v II. točki izreka spremenilo tako, da je očetu določilo stike enkrat tedensko preko telekomunikacijskih sredstev, dvakrat mesečno preko pisem, dopisnic ali razglednic ter s pošiljanjem voščilnic in daril ob osebnih in drugih praznikih.

4.Predlagateljica je zoper to odločitev vložila predlog za dopustitev revizije, ki pa je bil zavrnjen. Nato je vložila ustavno pritožbo in Ustavno sodišče RS je z odločbo Up-735/24-15 z dne 12. 6. 2025 sklep naslovnega sodišča z dne 4. 3. 2024 razveljavilo in vrnilo v nov postopek. V razlogih je navedlo, da odločitev o tem, da se očetu kljub njegovim neprimernim in za otroke škodljivim ravnanjem dopusti pravica do (neosebnih) stikov, ni zadosti obrazložena.

5.Tako pritožbeno sodišče v ponovljenem postopku ponovno odloča o pritožbi nasprotnega udeleženca z dne 13. 12. 2023 zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 23. 10. 2023.

6.Nasprotni udeleženec v pritožbi zoper II. točko sklepa z dne 23. 10. 2023 med drugim navaja, da je sodna izvedenka dr. B. B. podala mnenje, da nasprotni udeleženec lahko vzdržuje določeno abstinenco od alkohola. Vedno je abstiniral v času stikov. Na podlagi poročil CSD so stiki potekali dobro, otroci so bili na stiku sproščeni, očeta so se razveselili in oče se je trudil, da bi otrokom pripravil primerne aktivnosti ter jih motiviral. Sodna izvedenka dr. C. C. je podala mnenje, da ima oče dobre starševske kapacitete v delu, ko je v odnosu do otrok sproščen in igriv ter dinamičen, ni pa mogoče preveriti njenega mnenja, da ne prepozna potreb otrok in da nima uvidov v njihovo čustveno stanje. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je predlagateljica onemogočala stike. Ne drži, da je nasprotni udeleženec kriv za to, da ni stikov z otroki. Sodišče se sploh ni ukvarjalo z vprašanjem, zakaj so stiki odpadli. Sodišče je primerljiva ravnanja nasprotnih udeležencev brez utemeljenega razloga obravnavalo drugače, kar vzbuja utemeljen sum v nepristransko in pošteno sojenje. Na pristransko obravnavanje kaže tudi obrazložitev sodišča, da je sámo zaznalo poslabšan izgled nasprotnega udeleženca v primerjavi z njegovim izgledom na prvem naroku. Ta zaključek je subjektiven in nepreverljiv. Glede na priporočila izvedencev se je nasprotni udeleženec vključil v hospitalno zdravljenje odvisnosti od alkohola in je trenutno hospitaliziran v Psihiatrični bolnišnici D. Predlaga, da se stiki izvajajo vsako drugo nedeljo v prostorih Zavoda E. v Ljubljani in enkrat tedensko preko video povezave ter na način, da lahko nasprotni udeleženec otrokom piše najmanj enkrat mesečno in da jim pošlje voščilnice za njihove rojstne dni ter ob koncu šolskega leta in za praznike, ko je običajno obdarovanje. Popolna odtegnitev osebnih stikov bi ustvarila nepremostljivo oviro za ohranitev in okrepitev čustvene povezanosti med otroci in nasprotnim udeležencem.

7.Predlagateljica je na pritožbo nasprotnega udeleženca odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

8.Pritožba ni utemeljena.

9.Uvodoma sodišče druge stopnje pojasnjuje, da pritožbeno izraženi dvomi v nepristranskost sodišča niso upoštevni. V primeru dvoma v pristranskost sodnika ima stranka na voljo pravno sredstvo - predlog za izločitev sodnika (70. do 75. člen Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku ), vendar mora izločitev zahtevati najpozneje do izdaje odločbe prve stopnje (drugi odstavek 72. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Zatrjevana možnost pristranskosti sodišča bi lahko pomenila izločitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, ki pa ne pomeni absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 2. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. Da bi bil v zadevi izdan sklep o izločitvi sodnice, pritožba niti ne zatrjuje (primerjaj 2. točko drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Pritožbeno podane trditve o obstoju izločitvenega (odklonitvenega) razloga iz 6. točke 70. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1, brez predhodno vloženega formalnega predloga za izločitev sodnice, ne morejo biti uspešne.

10.Navedb o pristranskosti pritožba tudi ne more utemeljiti s sklicevanjem na ugotovitev sodišča prve stopnje (zaključek 35. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa), da je na zadnjem naroku sodišče zaznalo poslabšan izgled nasprotnega udeleženca. Četudi ni podrobneje pojasnjeno, v čem naj bi bil pritožnikov izgled "poslabšan," pa pritožbeno sodišče pojasnjuje naslednje: a) sodnica prve stopnje je tista, ki neposredno ugotavlja dejansko stanje in ocenjuje dokaze, vključno z vizualno zaznavo (iudicatrix facti); b) poslabšan izgled nasprotnega udeleženca ni bil glavni, ampak le dodatni argument sodišča prve stopnje; glavni razlog za ukinitev stikov so bile strokovne ugotovitve izvedenk; c) naposled, sodišče prve stopnje ni bilo edino, ki je zaznalo zunanje spremembe pri pritožniku: tudi na CSD so zaznali njegov vonj po alkoholu in nenavadno vedenje - potenje, žvečenje žvečilnega gumija, pitje vode, občasno tresenje, česar pritožba argumentirano ne izpodbija (30. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

11.Res je, kar navaja pritožba, da je izvedenka dr. B. B. ugotovila, da je nasprotni udeleženec na srečanje z njo prišel trezen in da je zapisala, da je sposoben vzdrževati določeno stopnjo abstinence. Vendar je bila ta izvedenka imenovana s področja toksikologinje, njena naloga pa je bila le podajanje mnenja o prisotnosti alkohola in prepovedanih drog v telesu nasprotnega udeleženca. Ta izvedenka je med drugim ugotovila, da so testi las nasprotnega udeleženca dokazali prisotnost THC, metabolitov alkohola in sledi zdravil mirtazapina in kvetiapina. Ti rezultati so zajemali obdobje zadnjega meseca pred odvzemom in torej dokazujejo, da je nasprotni udeleženec v obdobju zadnjega meseca pred pregledom pri dr. B. B. užival alkohol, marihuano in psihotropna zdravila. Prav tako je sodišče prve stopnje ugotovilo (primerjaj 21. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa), da se je nasprotni udeleženec po srečanju z imenovano izvedenko akutno napil do te mere, da so ga morali hospitalizirati; do teh ugotovitev se pritožba sploh ne opredeli.

12.Pritožbene navedbe o zdravljenju odvisnosti v D. niso z ničemer izkazane, pač pa je predlagateljica v odgovoru na pritožbo s posnetkom dela odpustnega pisma dokazala, da se je nasprotni udeleženec sicer res zdravil v Psihiatrični bolnišnici D., vendar hospitalizacije ni zaključil po programu, ampak jo je samovoljno zaključil po lastni volji. Navedeno potrjuje ugotovitve sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec (še) ne izkazuje resnega namena zdravljenja, kot ga tudi ni izkazoval pri neuspešnem zdravljenju na Enoti za zdravljenje odvisnosti od alkohola (EZOA), kjer je bilo ugotovljeno, da nima volje sodelovati pri zdravljenju, da je bil piker, da je na vse imel pripombe in je dejansko motil proces zdravljenja ostalih pacientov (33. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa).

13.Sodišče prve stopnje ni spregledalo, da je imel nasprotni udeleženec na stikih dober odnos z otroki, ki niso kazali odpora do očeta, da je bil sproščen in igriv ter da je kazal interes za otroke (30. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), vendar so ta poročila pretežno iz let 2021 in 2022, medtem ko je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se je stanje v letu 2023 poslabšalo, ko je oče med drugim za več kot pol leta opustil stike. Poleg tega je sodišče prve stopnje s pomočjo izvedenke klinične psihologije dr. C. C. in izvedenke psihiatrične stroke dr. F. F. med drugim ugotovilo, da nasprotni udeleženec nima kontrole nad alkoholom in nepredvidljivo, impulzivno pije velike količine alkohola, prisotna je odtegnitvena simptomatika, ki se kaže tudi s psihičnimi simptomi menjajočega razpoloženja (ugotovitve dr. F. F., 31. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Nadalje je ugotovilo, da je pri nasprotnem udeležencu prisotna osebnostna motnja mešanega tipa (poteze narcistične in mejne motnje) in odvisnosti od psihoaktivnih snovi, kar moti starševsko funkcijo do te mere, da je treba stike popolnoma ukiniti. Nasprotni udeleženec je osebnostno zelo šibek, ne prepoznava potreb otrok, prepričan je v pravilnost svojih stališč in pri razmišljanju o koristih otrok izhaja le iz sebe. Težko zagotovi stabilne praktične okoliščine za izvajanje stikov, zaradi osebnostne motnje ima tudi v treznem stanju vedenjski vzorec, ki v določeni meri predstavlja tveganje za otroke. Njegovo funkcioniranje je variabilno in nepredvidljivo, pod vplivom alkohola je lahko agresiven, konflikten in neprilagojen socialnim normam. Ni dovolj, da oče pride na stike trezen, potrebna je konstantnost, rednost in doslednost izvajanja stikov in tega pogoja oče ni izpolnil. Otroci so bili razočarani, ker so se veselili stikov, ki pa jih potem ni bilo. Stiki otrok z očetom v stanju, v kakršnem je oče trenutno, so za otroke škodljivi (ugotovitve dr. C. C., 32. in 33. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Izvedenka je zaključila, da je škoda, ki jo povzročajo (kakršnikoli) stiki otrokom, večja od potencialne škode, če se stiki (popolnoma) ukinejo, kar velja tudi za neosebne stike.

14.Nasprotni udeleženec v pritožbi navaja datume, ko naj bi predlagateljica stike onemogočala, vendar pa se argumentirano ne sooči z ugotovitvami sodišča prve stopnje (35. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), da je oče potem, ko je novembra 2022 odšel na delo v Avstrijo, opustil izvajanje osebnih stikov in da je bil zadnji fizični stik z otroci 27. 11. 2022, potem pa najmanj do 10. 7. 2023 ni bilo nobenega. Tudi, ko je klical otroke, je govoril bolj kot ne le še o sebi, nazadnje je otrokom (starim manj kot 9, 8 in 6 let) pripovedoval, kako se je nekdo, ki se je slabo počutil, vrgel pod vlak, kar je otroke spravilo v stisko. Zato otroci klice z očetom zavračajo. Tudi, ko je nasprotni udeleženec klical predlagateljico, je bil opit, ni se pogovarjal o stikih z otroki in ni vprašal niti, kako so zaključili šolsko leto, temveč je predlagateljici grozil s samomorom oziroma da ji bo na dom poslal neke trnovske pretepače. Vseh teh ugotovitev sodišča prve stopnje (35. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa) pritožba konkretizirano ne izpodbija.

15.Ob ponovni presoji, upoštevaje stališče Ustavnega sodišča z dne 12. 6. 2025, sodišče druge stopnje soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje, da se v celoti ukinejo tudi neosebni stiki (s telefonskimi oziroma video klici in/ali s pisno komunikacijo). Res je, da otroci za zdrav psihosocialni razvoj načeloma potrebujejo stike z obema staršema; stiki se ne izvajajo le zaradi varovanja interesov nerezidenčnega starša, temveč tudi (in predvsem) zaradi varovanja koristi otrok. Zato je pri tako strogem ukrepu, kot je odvzem pravice do stikov, treba skrbno tehtati med koristmi in škodo, ki jo otrok utegne imeti oziroma trpeti zaradi stikov, upoštevaje tudi načelo najmilejšega ukrepa (156. člen Družinskega zakonika ). V konkretnem primeru pa je ugotovljeno, da je oče zaradi nezdravljene osebnostne motnje z nacepljeno odvisnostjo od alkohola in drugih psihoaktivnih snovi na stikih nepredvidljiv do te mere, da lahko odreagira agresivno in konfliktno; da je v zadnjem času stike tudi opustil za daljše obdobje (od novembra 2022 do julija 2023); da je bil glede stikov nereden, kar je pri otrocih povzročalo stisko (stikov so se veselili, potem pa jih ni bilo); da je zadnje čase opustil tudi video klice in otroke klical le po telefonu, vendar jim je govoril neprimerne vsebine (otrokom, še ne starim 9, 8 in 6 let, je govoril o človeku, ki se je vrgel pod vlak, ker se je "slabo počutil," kar je prikrita grožnja s samomorom - 35. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa); tudi ko je klical predlagateljico, se sploh ni zanimal za otroke, temveč je predlagateljici grozil.

16.Upoštevaje vse navedeno in tudi dejstvo, da nasprotni udeleženec v vseh teh letih (postopek se je začel leta 2019) ni pokazal samokritičnosti in resnega namena za zdravljenje svoje odvisnosti, ter upoštevaje ugotovitve dveh izvedenk, da so kakršnikoli stiki z nasprotnim udeležencem, dokler je v takšnem stanju (osebnostne motnje z nacepljeno nezdravljeno odvisnostjo od alkohola in drugih psihoaktivnih snovi), za otroke ogrožajoči do te mere, da jih je treba popolnoma ukiniti. To pa seveda ne pomeni, da bodo stiki trajno ukinjeni; ko in če bo nasprotni udeleženec pokazal kritičnost do svojega stanja in bo iskreno ter konstruktivno sodeloval pri zdravljenju, se bodo lahko stiki ponovno uvedli (primerjaj 8. odstavek 141. člena DZ).

17.Pritožnik le posplošeno navaja, da bi bili neosebni stiki otrokom v korist, kar pa ne more odtehtati strokovnih ugotovitev dveh izvedenk. Res je, da je popolna odtegnitev vseh stikov ovira za ohranitev in krepitev čustvene povezanosti med otroci in nasprotnim udeležencem, vendar se pritožbeno sodišče ne strinja, da je ta ovira nepremostljiva in da je ni mogoče odpraviti; kot je bilo že pojasnjeno, lahko to oviro odpravi in stike ponovno vzpostavi nasprotni udeleženec - pod pogojem, da se bo kritično soočil s svojimi nepravilnimi in škodljivimi ravnanji ter si poiskal ustrezno strokovno pomoč.

18.Ker niso podani izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo uradoma upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

19.Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, predlagateljica pa je nanjo vsebinsko odgovorila, zato ji je nasprotni udeleženec dolžan povrniti stroške pritožbenega postopka (154. člen v zvezi s 165. členom ZPP in 42. členom ZNP-1), ki obsegajo nagrado za odgovor na pritožbo (320 odvetniških točk ali 192 EUR, 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV). Stroške mora povrniti v roku 15 dni (313. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (378. člen Obligacijskega zakonika ).

-------------------------------

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 141, 141/8, 156 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 70, 70-6, 72

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.